Predsednik vlade je uvodoma izrekel dobrodošlico predsedniku vlade Madžarske Viktorju Orbánu,  ostalim visokim gostom, razstavljavcem, gospodarstvenikom ter predstavnikom slovenske in madžarske vlade. Izpostavil je, da se Madžarska 53. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju udeležuje kot država  partnerica. Ocenil je, da to sodelovanje in ponovna možnost vzpostavitve sejemske dejavnosti v Celju dokazuje, da je bila preizkušnja koronakrize uspešno prestana, da smo vsi skupaj dokazali, da smo odporni ter, da lahko optimistično gledamo naprej.   Zahvalil se je Madžarski, ki z udeležbo in sodelovanjem na sejmu dokazuje, da v Sloveniji prepoznava partnerja na gospodarskem področju. "Veselimo se nadaljnjega poglabljanja gospodarskega sodelovanja. Imamo, kot je dejal predsednik Orbán, razvejane in prijateljske odnose in k temu zagotovo prispevajo tudi naša redna srečanja. Vesel sem, da bomo po dolgih letih opravili tudi skupno srečanje obeh vlad," je dejal premier.

V nadaljevanju govora je predsednik vlade spomnil, da Slovenija letos obeležuje 30. obletnico lastne državnosti, januarja prihodnje leto pa 30. obletnico mednarodnega priznanja in vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Spomnil je, da je bila Madžarska ena prvih držav, ki je priznala Slovenijo, diplomatski odnosi so bili vzpostavljeni 16. januarja 1992. "Od takrat naprej imamo razvite prijateljske odnose, ki presegajo zgolj diplomatsko raven."

Sejemski dogodki imajo po mnenju predsednika vlade zelo velik pomen za gospodarstvo. "Verjetno smo se šele lansko leto, ko tega sejma ni bilo, zavedali, kako velik pomen ima. Kot je dejal že predsednik Obrtno podjetniške zbornice Meh, kljub temu da prisegamo na digitalno transformacijo, nič od tega ne more nadomestiti medčloveških stikov, nikjer, tudi na poslovnem področju," je izpostavil predsednik vlade.

Nadalje je opozoril, da je kljub optimizmu v zvezi s koronakrizo še vedno potrebna previdnost. Gospodarstvenikom se je zahvalil za intenzivno komunikacijo v času boja z  epidemijo, še posebej v storitveni dejavnosti, saj je bilo potrebnih veliko žrtev,  razumevanja in strpnosti. Opozoril je, da epidemije še ni konec, da pa imamo orodje, cepivo, s katerim je mogoče zaustaviti epidemijo. "Bila bi velika škoda, če te priložnosti ne bi izkoristili. Gospodarstveniki najbolj veste, kako se izgubljena priložnost vedno maščuje. Vsi zaupamo znanosti povsod, zato ne vem, zakaj ji ne bi zaupali tudi sedaj, ko gre za zdravje in življenja," je dejal.

Poudaril je še, da je koronakriza razgalila nekatere tradicionalne slabosti pri gospodarjenju. "Vlada je sprejela obsežen paket protibirokratskih ukrepov in  obsežen predlog davčnih sprememb. Z njimi se bodo skrajšali postopki in odpravile številne birokratske navlake, omogočilo se bo ugodnejše poslovno okolje za domače gospodarstvo ter bistveno bolj privlačno okolje za tuje investicije. Z davčnimi spremembami pa se bo ljudem zagotovilo višje plače brez povečanja stroškov za podjetja," je dejal predsednik vlade.

Nato je tudi izrekel pohvalo vsem, ki so pripomogli k izvajanju ukrepov v času epidemije brez tega, da bi bil kateri del slovenskega gospodarstva uničen. Zahvalil se je tudi ministru in podpredsedniku vlade Zdravku Počivalšku, ki je bil v vladi glas razuma gospodarstva. Z njegovo pomočjo in pod njegovim vodstvom je vlada iskala alternative, da ne bi bilo treba katerega dela gospodarstva zapirati ali ga poškodovati. Zahvalil se je tudi predsedniku Obrtno podjetniške zbornice Mehu. Ob tem je izrazil upanje, da ponovnega zaprtja gospodarstva ne bo, ter ponovno poudaril, da je treba izkoristiti ostale možnosti, ki so na voljo, predvsem cepljenje.

Napovedi za prihodnost so, kot je poudaril premier, optimistične. "Z gospodarsko rastjo bomo preko šest odstotkov presegli padec iz lanskega leta. Se pravi, ne bomo samo zapolnili vrzel, temveč ustvarili več in dodatno investirali. Podobno optimistične napovedi so za prihodnji dve leti," je dejal predsednik vlade. Ob tem je še spomnil na znatna sredstva iz  naslednje finančne perspektive Evropske unije in nekaterih drugih okvirov. "Okrevanje in odpornost ne bo zgolj popravljanje nečesa, kar se je podrlo, temveč tudi velika priložnost za modernizacijo našega gospodarstva in okolja, v katerem deluje." Ob tem je predsednik vlade še dejal, da je imela Slovenija v drugem kvartalu rekordno gospodarsko rast. "Večja ni bila samo zaradi padca v lanskem letu, temveč je večja  tudi glede na predkrizno primerjavo. Imamo rekordno nizko brezposelnost, najnižjo po letu 2008, in posledično visoko zaposljivost," je izpostavil predsednik vlade in ob tem še opozoril tudi na strukturne težave in pomanjkanje kvalificirane delovne sile na nekaterih področjih. "Ukrepi, ki jih vlada sprejema, niso samo za jutri, temveč tudi za obdobje čez pet in deset ter za prihodnje generacije potomcev in gospodarstvenikov," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Uspešno sodelovanje s sosednjo Madžarsko se kaže tudi v številkah. Kljub zapiranju v prvi polovici letošnjega leta je blagovna menjava med državama v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala skoraj milijardo evrov. "Če bodo ti trendi takšni, je lahko letošnje leto rekordno," je menil predsednik vlade, ki se je obenem zahvalil tudi gospodarstvenikom obeh držav, ki prispevajo k temu in ustvarjajo realno podlago blaginje. Madžarski je tudi čestital za razvoj v zadnjih desetih letih, za izredne gospodarske in razvojne rezultate ter pozitivne premike pri demografski politiki, kar predstavlja velik evropski problem. Predsednik vlade se je Madžarski zahvalil tudi za energično branjenje skupne schengenske meje, saj samo varovano okolje omogoča normalen socialen in gospodarski razvoj ter politično stabilnost. "Varovanje meje je eden bistvenih elementov za takšno stabilnost," je dejal predsednik vlade. Madžarski je čestital tudi za ohranjanje lastne in s tem tudi pristne evropske identitete. "Madžarska je dokazala, da okolje svobodnega trga, okolja, v katerem ni carinskih omejitev, ustvarja okolje, v katerem se potenciali lahko dobro izkoristijo. Gospodarska rast in rast blaginje v srednji Evropi dokazuje, da je ta del Evrope nekaj osrednjega, da je osrednja sila tudi v številnih drugih pogledih. Madžarska  je skupaj z ostalimi državami Višegrajske skupine in celotno Srednjo Evropo dokazala, da okolje svobodnega trga v EU, okolja, v katerem ni carinskih in drugih omejitev, ustvarja vzdušje, v katerem se potenciali dodatno izkoristijo. Nadpovprečna gospodarska rast  in rast blaginje kupne moči prebivalstva v Srednji Evropi v primerjavi z ostalimi državami članicami po mnenju predsednika vlade dokazuje, na kar nakazuje že samo geografsko ime, da gre za nekaj osrednjega, za osrednjo gospodarsko silo evropskega kontinenta ter za osrednjo silo tudi v številnih drugih pogledih," je povedal predsednik vlade.

Nenazadnje je še dejal, da imata obe vladi danes še vrsto bilateralnih srečanj, skupno sejo oziroma delovno kosilo, kjer bodo pogledali, kje so še priložnosti za krepitev skupnega sodelovanje, podpisani bodo številni sporazumi, med njimi tudi sporazum, ki krepi  vlaganja v slovensko manjšino na Madžarskem in madžarsko manjšino v Sloveniji. "To je potencial, ki ga v zadnjem času bojev  v skupno dobro in ta sporazum bo te možnosti  še dodatno nadgradil."

Predsednik vlade je govor zaključil z zahvalo organizatorjem letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma v Celju  ter vsem iz sejemske dejavnosti za potrpežljivost na počasno vračanje  v normalnost. "Naj bo 53. Mednarodni obrtni sejem uspešen in naj podira rekorde."