Plenarnega zasedanja so se udeležili predstavniki 13 držav članic EU, Evropske Komisije in organizacij CIC (International Council for Game and Wildlife Conservation - Mednarodne organizacije za divjad in ohranitev prosto živečih žival) in FACE (European Federation for Hunting and Conservation - Federacije evropskih lovskih zvez)|. Udeleženci so razpravljali o afriški prašičji kugi, problematiki divjadi v urbanih okoljih in se seznanili z upravljanjem velikih zveri v Republiki Sloveniji.

Žilvinas Ilevičius je predstavil stanje glede afriške prašičje kuge po Evropi. Bolezen se je v Evropski uniji pojavila v letu 2014, do danes se je razširila po dvanajstih državah članicah. Bolezen močno vpliva na ekonomiko prašičjereje in na upravljanje z divjim prašičem v prosti naravi. Evropska komisija se zaveda težav, ki jih povzroča bolezen, zato so že pred časom pripravili priporočila glede preventivnih ukrepov in ukrepanja ob pojavu bolezni. Do sedaj sta bili uspešni pri zatiranju bolezni le Češka in Belgija. Sašo Novinec, vodja Sektorja za lovstvo na MKGP je udeležence seznanil s stanjem v Republiki Sloveniji in poudaril, da afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni, vendar smo preventivne ukrepe že pričeli izvajati. Predstavniki držav so izmenjali izkušnje glede izvajanja preventivnih ukrepov in zatiranja bolezni.

V nadaljevanju je prof. dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani udeležencem predstavil stanje in upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji. Izkušnje z upravljanjem oziroma trenutno stanje populacij velikih zveri v svojih državah je predstavila večina predstavnikov prisotnih držav.

Z organiziranostjo lovstva v Sloveniji in Lovsko zvezo Slovenije je udeležence seznanil Direktor strokovne službe na Lovski zvezi Slovenije mag. Božo Zakrajšek. Predstavil je aktivnosti slovenskih lovcev. V nadaljevanju je Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije predstavil ekosistemski pristop gospodarjenja z gozdom in upravljanja z divjadjo v Sloveniji. Opozoril je na dejstvo, da je živalska komponenta gozda neločljivo povezana z rastlinsko, kar v Sloveniji upoštevamo pri pripravi gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Ključni deležniki pri pripravi omenjenih načrtov so vsi uporabniki gozdnega prostora.

Drugi dan zasedanja je prof. dr. Boštjan Pokorny predstavil stanje in problematiko z divjadjo v mestih in drugih urbanih okoljih, kjer prihaja do stika med živalmi in ljudmi. Najbolj problematična vrsta v Evropi je divji prašič, sledi mu lisica in v nekaterih predelih tudi kuna belica, ki lahko povzroča znatno škodo. Poleg materialne škode, so raziskave pokazale, da so kune lahko tudi prenašalec virusa covid-19, kar je v zadnjem času zelo aktualna tema.

Dr. Pokorny je opozoril, da v Sloveniji vlagamo veliko napora v iskanje rešitev za reševanje problemov z divjadjo na nelovnih površinah, predvsem na cestah za preprečevanje trkov posameznih osebkov z vozili. Z novimi tehnologijami in z obdelavo podatkov o povozih iz Lovskega informacijskega sistema lahko prepoznamo najbolj kritične odseke cest. Na podlagi teh podatkov smo v Sloveniji le-te opremili z modrimi odsevniki, s pomočjo katerih smo uspešno zmanjšali število trkov. V nadaljevanju je prof. dr. Elena Bužan predstavila mednarodni projekt, s katerim bodo poskušali ugotoviti razlike med zbiranjem podatkov s pomočjo splošne in s pomočjo strokovne javnosti. Predvideva se, da se bodo pokazale razlike, saj imajo predstavniki strokovne javnosti specifična znanja, ki so ključna pri pridobivanju relevantnih podatkov. Predstavnica Luksemburga je udeležence seznanila z izkušnjami glede divjadi v mestih. Opozorila je, da smo pogosto ljudje sami krivi za težave z živalmi, saj jim ponujamo hrano in jih vabimo v bližino svojih bivališč. Izobraževanje in ozaveščanje najširše populacije l- predvsem otrok in mladine, se ji zdi ključno za reševanje tega problema. Odstranjevanje živali iz urbanih področij je občutljiva zadeva, zato mora biti izvedena strokovno in okolju primerno, in zato ne sme biti prepuščena samo lovcem ali lokalni skupnosti.

Popoldne je sledil terenski ogled Lovišča s posebnim namenom Jelen. Vodja lovišča Anton Marinčič je udeležencem predstavil lovišče in upravljanje z divjadjo v lovišču s posebnim namenom. Udeleženci so se sprehodili po Mašunski gozdni učni poti in si ogledali rjavega medveda v naravnem okolju.