Nagovor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija

Veseli me, da se danes srečamo tukaj, v enem pomembnejših avstrijskih muzejev, v Weltmuseumu, ki ga je s to razstavo zaznamovalo odlično slovensko-avstrijsko sodelovanje. Z Dunajem smo Slovenci zgodovinsko močno povezani.

V tem mestu se je šolalo in delovalo veliko slovenskih intelektualcev, kulturnikov in humanistov. Mnogi med njimi so tukaj pustili velik pečat in so mesto obogatili, hkrati pa vplive posameznega okolja prenesli v domače okolje. Avstrijska nacionalna knjižnica med svojimi zakladi hrani prvi tiskani knjigi v slovenščini, na Dunaju je svoja dela in aktualno kritično misel časa razvijal slovenski pisatelj Ivan Cankar. Dunaj sta zaznamovala slovenska arhitekta Jože Plečnik in Maks Fabiani, slovenski škof Jurij Slatkonja pa je prvi organiziral zbor znamenitih dunajskih dečkov, in še bi lahko seveda naštevali.

Na Dunaju je predavala in pripovedovala popotniške zgodbe tudi Alma M. Karlin, pisateljica, novinarka, svetovna popotnica, raziskovalka in poliglotka, ki se s to razstavo ponovno vrača na Dunaj.

Alma Maksimiljana Karlin je že od najnežnejših let sanjarila o tem, da bo potovala in odkrivala daljne dežele. Njeno ustvarjalno, nekonvencionalno osebnost je najbolj zaznamovala prav želja po potovanju in pisanju. Takole je zapisala v svoji neobjavljeni avtobiografiji Ein Mensch wird – Kako se postavlja človek: "Pisati nisem želela o čisto izmišljenem, nobenih lažnih sanj, samo resnično v finem okviru pristnega okolja. Za vse tiste, ki niso mogli potovati, sem hotela odkrivati lepoto, ki jo je ponujal širni svet. Ujela bi čar drugih polobel in bila svojemu narodu posrednica tujega mišljenja in čutenja."

Alma M. Karlin se je rodila leta 1889 v Celju slovenskim staršem, ki pa so jo zaradi meščanskih norm vzgajali v nemščini in je zato tudi vse življenje pisala v tem jeziku. Kljub temu pa nas nagovarja tudi kot slovenska pisateljica, saj jo je sooblikovalo slovensko okolje, v katerem je odraščala in ki mu je bila s svojo radovedno in strpno naravo naklonjena.

Pri osmih letih jo je zelo zaznamovala izguba očeta. Čustveno jo je v rosnih letih prizadelo tudi materino odklanjanje njenih telesnih hib. Zaradi stisk, ki so jo prizadele v otroštvu, toliko bolj presenečajo pogum, vztrajnost, odločnost, da se poda na pot okoli sveta in se nauči deset jezikov, da si bo s prevajanjem služila kruh. Alma je bila v svojem bistvu osvobojeno in svobodoljubno bitje – in prav želja po svobodi, znanju, po odkrivanju neznanega so jo gnali v svet.

Ljudi ni ločevala po rasah in etnični pripadnosti, navduševala jo je raznolikost, hkrati pa celovitost kozmosa. Vse to je iskala in občutila na svoji poti okoli sveta, ki je trajala osem let. O svojih doživetjih je pisala članke za več kot trideset časopisov po vsem svetu, a zaslovela je predvsem s potopisi. V obdobju med letoma 1921 in 1937 je na svoji zvesti Eriki, znamenitem pisalnem stroju, napisala 22 knjig. Njene potopisne knjige so ji prinesle velik uspeh in priljubljenost, saj je bila prva ženska, ki je v prvi polovici 20. stoletja prepotovala tako velik del sveta.

Alma je čutila, da je svet dolgočasen, da nas bogati različnost, bila je odprta, odprtih oči in srca za ljudi in naravo, za kulturo in duhovno izročilo mnogo ljudstev po svetu, od Južne in Severne Amerike, Daljnega vzhoda do Oceanije, Avstralije in Anglije.

S svojimi deli se vpisuje v bogato tradicijo potopisne literature, ki jo od antike, srednjega veka, novega veka odpirala polja svobode, znanja, strpnosti in odprtosti do drugih. Rečemo lahko, da so potopisi, kakršne je pisala Alma M. Karlin, nekakšna šola demokracije. Kljub zvestobi sebi in svojim vrednotam, kljub kakšnemu osebnemu razočaranju, ki ga je doživela na potovanju, je vsakemu priznala pravico do drugačnosti.

Čudenje nad svetom ji je napolnilo dušo, raznolikost sveta pa je v njej, kljub naporom in telesni izmučenosti, spodbujala neusahljivo ustvarjalnost, delavnost in tudi umetniško občutljivost. Njena dela nam tako govorijo tudi o tem, da prav strpnost omogoča družbi in posamezniku rast in razvoj. Alma M. Karlin je z veliko ljubeznijo sprejemala vse kulture sveta, pokončno in odločno pa je nasprotovala vsem totalitarnim režimom in ideologijam.  

Ob njeni življenjski zgodbi in njenih delih spoznavamo, kaj resnično pomenijo empatija, srčnost, strpnost in nezlomljiv duh.

Z razstavo na Dunaju Almo M. Karlin na neki način tudi simbolno vračamo svetu in s tem širši javnosti. Vsem, ki so sodelovali pri snovanju te razstave, in jo seveda omogočili, se zahvaljujem in čestitam. Razstavi pa seveda želim veliko obiskovalcev.