Sklep o izvedbi DPN železniške proge Ljubljana Šiška–Kamnik Graben

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za nadgradnjo železniške proge številka  21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben. Sklep je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo. Trasa poteka na območju naslednjih občin: Občina Domžale, Občina Kamnik, Mestna občina Ljubljana, Občina Mengeš in Občina Trzin. Načrtuje se prostorske ureditve, namenjene nadgradnji proge na odseku Ljubljana Šiška–Kamnik Graben, ki obsegajo sanacijo obstoječe proge, nadgradnjo zgornjega in spodnjega ustroja obstoječega tira, vzpostavitev dvotirnosti z dograditvijo drugega tira in elektrifikacijo proge, nov potek dvotirne proge na posameznih odsekih, preureditev postaj, postajališč in prehodov preko proge ter nadgradnjo signalno varnostnih naprav.

Načrtujejo se tudi vse ureditve, povezane z nadgradnjo železniške proge, ki so potrebne za njeno izgradnjo in delovanje ter križanja in navezave na obstoječa in načrtovana prometna omrežja (državne in lokalne ceste ter kolesarske poti). Uskladi se tudi ostalo prometno omrežje cest in kolesarskih poti v vplivnem območju nadgradnje proge.

Urejanje prometne infrastrukture za kolesarje v Rogaški Slatini

Vlada je sklenila, da  se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2021 – 2024 spremeni projekt: »Nadhod Sonce Rogaška Slatina« Z novelacijo investicijskega projekta se izhodiščna vrednost projekta povečuje na 1.810.000,00 evrov. Namen projekta je urejanje prometne infrastrukture za kolesarje v Rogaški Slatini. Gre za izgradnjo nadhoda dolžine 182 metrov, s katerim bo zagotovljena neovirana kolesarska in peš povezava med območjem centralnih dejavnosti in območjem površine za turizem, ki prečka dovozno pot do doma starejših občanov, potok Ločnico, parkirišče med potokom in regionalno cesto R3-685, regionalno cesto R3-685, železniško progo Grobelno – Rogatec in cesto na Tržaški hrib. Kot posledica epidemije covid-19 je prišlo do dviga cen surovin od 50 do 70 odstotkov, še zlasti neugodno je stanje na trgu jekla, zaradi česar se je povečala tudi vrednost investicije. Občina Rogaška Slatina je s sklepom občinskega sveta dne 30. 6. 2021 za financiranje projekta zagotovila dodatna lastna sredstva v višini 332.700,00 EUR. Vrednost sofinanciranja s strani Eko sklada (sredstva iz Sklada za podnebne spremembe) ostaja nespremenjena in znaša 1.192.205,00 evrov. 

Podelitev koncesije za rabo vode

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo, s katero se podeli koncesija za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtin V-E, V-C, V-7A, V-74A, V-N in V-D družbi Radenska, d. o. o., Radenci.

Vlada je 18. 8. 2021 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski d. d. iz navedenih vrtin. V uredbi so poleg dodatnih vrtin spremenjene koordinate pri posameznih vrtinah, spremenjene količine in trenutni pretoki pri posameznih vrtinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo pijač. Z Aneksom se poleg naštetega uredi tudi izvajanje koncesije na vrtini VĆM-1/100 v zvezi s prenehanjem veljavnosti koncesijskega akta.

Prenehanje koncesije

Vlada je sklenila Sporazum o prenehanju koncesijske pogodbe z dne 25. 7. 2005 za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač s koncesionarjem, družbo Radenska, d.o.o., Radenci. Gre za sporazumno prenehanje koncesijske pogodbe zaradi nadomestitve koncesijskega akta in poenotenja izvajanja koncesije. Družba Radenska d.o.o. še nadalje izvaja rabo vode iz navedene vrtine, sedaj na podlagi skupne koncesijske pogodbe.

Slovenija podpira predlog Konvencije OSPAR

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Konvenciji o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR) glede sklepa o razmejitvi in priporočila o upravljanju morskega zavarovanega območja Severnoatlantskega toka in podmorske gore Evlanova (North Atlantic Current and Evlanov Seamount, NACES). Slovenija pozdravlja in podpira predlog Sklepa Sveta o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v komisiji za varstvo morskega okolja severovzhodnega Atlantika v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o razmejitvi in priporočila o upravljanju morskega zavarovanega območja Severnoatlantskega toka in podmorske gore Evlanova, v okviru Konvencije OSPAR. Cilj Konvencije OSPAR je varstvo morskega območja severovzhodnega Atlantika pred škodljivimi učinki človekovih dejavnosti, da se zaščiti zdravje ljudi in ohranijo morski ekosistemi ter, kadar je to mogoče, obnovijo morska območja, ki so bila resno prizadeta. Podpisalo jo je 16 pogodbenic: Belgija, Danska, Evropska unija (EU), Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo, Luksemburg in Švica. Konvencija je bila na voljo za podpis na ministrskem srečanju komisij iz Osla in Pariza 22. septembra 1992 v Parizu.

Slovenija podpira predlog sprememb Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic

Vlada je sprejela stališče Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame na osmem zasedanju pogodbenic Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Sporazum AEWA), in sicer v zvezi z nekaterimi spremembami priloge 3 k Sporazumu AEWA. Sporazum AEWA je namenjen ohranjanju selitvenih vodnih ptic in njihovih habitatov v Afriki, Evropi, na Bližnjem vzhodu, v srednji Aziji, na Grenlandiji in Kanadskem arktičnem otočju.

Predlagane spremembe je predložilo Združeno kraljestvo in se nanašajo na štiri vrste: siva gos (Anser anser), tatarska žvižgavka (Netta rufina), črna prosenka (Pluvialis squatarola squatarola) in školjkarica (Haematopus ostralegus longipes). Republika Slovenija predlagane spremembe podpira.  Predvidene spremembe za pet populacij štirih vrst pomenijo, da v skladu s Sporazumom ne bi bil dovoljen več lov, čeprav gre za vrste, ki se lahko lovijo v skladu z direktivo o ptica. Glede na to bi bila potrebna sprememba direktive o pticah, in je zato potreben sklep Sveta o določitvi stališča, ki se v zvezi s tem v imenu Evropske unije zavzame na osmem zasedanju pogodbenic Sporazuma. .Republika Slovenija podpira predlog saj prispeva k doseganju višje stopnje varovanja navedenih vrst, čeprav gre za populacije vrst izven območja Republike Slovenije.