Skoči do osrednje vsebine

Odstranjevanje japonskega dresnika in drugih invazivk ob Dravinji

Invazivne tujerodne vrste pogosto preraščajo kmetijske površine, škodljivo vplivajo na gospodarstvo, povzročajo pa lahko tudi zdravstvene težave – npr. alergije. Prav tako vse pogosteje škodljivo vplivajo tudi na stanje voda in vlogo obrežne zarasti. Pogosto k širjenju hote ali nehote prispevamo ljudje povsod po svetu. Sodelavci integriranega projekta LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 (LIFE-IP NATURA.SI) v Sloveniji z različnimi metodami odstranjujejo več invazivnih tujerodnih vrst ob reki Dravinji.

Sodelavci integriranega projekta LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 (LIFE-IP NATURA.SI) v Sloveniji z različnimi metodami odstranjujejo več invazivnih tujerodnih vrst ob reki Dravinji.

Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) si kot partner projekta LIFE-IP NATURA.SI prizadeva s čim manj posegi v naravo odstraniti invazivne tujerodne vrste (ITV) ob strugi Dravinje. S tem bo prispevala k biotski pestrosti in možnosti zarasti avtohtonih vrst.  Med drugim bo tudi izboljšala življenjski prostor majhnemu predstavniku ptic, vodomcu, ki se zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo.

Izkušnje so ključne za učinkovitejše odstranjevanje invazivk

Ob koncu letošnjega poletja smo začeli odstranjevanje japonskega dresnika (Falliopa japonica) na skupni površini 800 m2 ob strugi Dravinje. Dela vodimo na DRSV v sodelovanju z izvajalcem gospodarske javne službe urejanja voda DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o. Predlog ukrepov za odstranjevanje invazivk, smo pripravili na DRSV, v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave. Pri usklajevanju smo sodelovali s partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI: Zavod za ribištvo, Nacionalni inštitut za biologijo, Center za kartografijo favne in flore, Ministrstvo za okolje in prostor ter drugimi strokovnimi organizacijami, ki izvajajo odstranjevanje ITV, kot sta Javni zavod Triglavski narodni park in Zavod Symbiosis.

Ob strugi Dravinje bodo dela v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI potekala tri leta, in sicer od letos do vključno 2023. Pred začetkom del smo pridobili dovoljenje za poseg v naravo Zavoda RS za varstvo narave, nato pa smo dela predstavili lastnikom zemljišč, od njih pridobili soglasja za izvajanje del ter ustrezno uskladili potek del. Pred začetkom del so kmetje pokosili travo in pospravili pridelke ter s tem pripomogli tudi k izvedbi del.


Odstranjevanje invazivne tujerodne vrste ob Dravinji v občini Slovenske Konjice bo potekalo na štiri različne načine

Ukrepe odstranjevanja ITV smo načrtovani celostno z vidika ciljev zmanjševanja poplavne ogroženosti, doseganja dobrega stanja voda in doseganja ugodnega stanja habitatov. Ukrepi vključujejo sonaravno ureditev brežin z odstranitvijo invazivk in vzpostavitvijo avtohtone obrežne zarasti. Poleg japonskega dresnika bomo odstranili tudi druge prisotne invazivne vrste, kot so na primer žlezava nedotika, rudbekija in oljna bučka.

Metodo odstranjevanja ITV, ki se bo izkazala za najbolj učinkovito, bomo kasneje vključili v vzdrževalna dela pri skrbi za Dravinjo. Njihovo odstranjevanje  poteka na štiri načine:

  1. s prekrivanjem s pomočjo popleta z vrbovjem,
  2. s prekrivanjem s filcem,
  3. s prekrivanjem z mrežo in
  4. z izčrpavanjem, z izvajanjem intenzivne košnje vsakih 14 dni.

Izvajanje del smo začeli z ročno košnjo nadzemnega dela japonskega dresnika. Pri košnji se zagotavlja oster rez, kar dodatno preprečuje vegetativno razmnoževanje japonskega dresnika z odlomljenih delov stebla. Stebla se odstranjujejo do višine približno 10 cm nad tlemi. Ker se japonski dresnik lahko razmnožuje tudi z nadzemnimi deli, poskrbimo, da odstranjena stebla ne zaidejo v vodo. Rastline se po košnji nalože v vreče, ki se odložijo v primeren pokrit zabojnik – slednji se odpeljeta na ustrezno deponijo zbirnega centra. V zbirnem centru se invazivke uničijo v sežigalnici.