Bienalno mednarodno srečanje je namenjeno vsem strokovnjakom, ki se v regiji srednje in vzhodne Evrope ter tudi širše ukvarjajo z vprašanji s področja varstvoslovja, vključno s kriminološkimi in penološkimi izzivi. Tokratna konferenca z naslovom »Perspectives of Rural Safety, Security and Rural Criminology«, ki je bila sprva načrtovana za leto 2020 in zaradi pandemičnih okoliščin prestavljena na letošnje leto, je bila namenjena predvsem raziskovalcem in strokovnjakom, ki se bolj intenzivno ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti v ruralnem okolju.

Udeležence letošnje konference sta ob uradni otvoritvi najprej nagovorila izr. prof. dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede in prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. V nadaljevanju sta dogodek z uvodnim nagovorom odprla še dr. Anton Olaj, generalni direktor slovenske policije in dr. Uglješa Zvekić, veleposlanik in višji svetovalec pri mednarodni nevladni organizaciji »Global Initiative Against Transnational Organized Crime«. Uvodni del konference, ki je potekala na daljavo, je zaključil prof. dr. Gorazd Meško, predsednik Programskega odbora konference.

Letošnja konferenca, ki je v okviru 68 prispevkov ponudila udeležencem iz 28 držav najnovejša spoznanja s področja varstvoslovja, je imela tudi probacijski pridih. Vse od vzpostavitve Uprave za probacijo kot organa v sestavi Ministrstva za pravosodje se tudi na tak način krepi sodelovanje Uprave z akademskim okoljem, vključno s Fakulteto za varnostne vede. Plod tovrstnega sodelovanja so tudi predstavitve (skupnih) prispevkov v okviru konferenčnih sekcij in izmenjave izkušenj na okroglih mizah. Letos sta tako dva sodelavca uprave, dr. Danijela Mrhar Prelić, direktorica UPRO in dr. Emanuel Banutai, v soavtorstvu s kolegi predstavila prispevek s področja probacije. Pri tem se je razprava dotaknila vpliva urbanizacije na vidik javnega mnenja o probaciji v slovenskem okolju.

Uprava za probacijo tudi v prihodnje načrtuje tvorno sodelovanje ter izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj na tovrstnih srečanjih in v okviru projektnih aktivnosti. Naša želja ostaja, da bi razvoj stroke temeljil na povezovanju teorije in prakse, na sodelovanju z vsemi deležniki in reševanju skupnih izzivov, da bomo lahko s skupnimi močmi doprinesli k zagotavljanju varnejše družbe.