Ob tej priložnosti je veleposlaništvo uradno odprlo knjižnico za izposojo romana Alamut v slovenščini in prevodih v 17 jezikov (francoski, španski, hrvaški, arabski, korejski, portugalski, turški, finski, bolgarski, srbski, slovaški, nemški, češki, madžarski, angleški, Italijanski in perzijski).

Dogodka pod nazivom »Alamut - brezčasna vez med Slovenijo in Iranom« se je udeležilo več deset gostov, na prireditev pa je bil vabljen tudi iranski prevajalec romana v perzijščino, 82 letni Mohammad Mobasher.

V uvodnem nagovoru je veleposlanica Radej poudarila, da je dogajanje romana postavljeno v zgodovinsko Perzijo, današnji Iran, zaradi česar Bartol predstavlja most med Slovenijo in Iranom ter je najbolj priljubljeno delo slovenske književnosti po vsem svetu, izdano v 20 jezikih.

Veleposlaništvo se je odločilo za izvedbo projekta v času predsedovanja Slovenije SEU tudi zaradi sporočilne vrednosti zgodbe, ki je bila pisana v 30. letih prejšnjega stoletja, v obdobju velikih političnih premikov in splošne negotovosti, ki v marsičem spominja na trenutne razmere.

V nadaljevanju je na kratko opisala zgodbo romana ter izpostavila okoliščine, ki so vplivale na pisateljev delovni proces. Goste je pozvala, da si na razstavi ogledajo kopije originalnega rokopisa in delovnega procesa avtorja, kateri se je zelo natančno poučil o zgodovinskih dejstvih in ideologiji šiitske sekte izmailskega bratstva ter fizično lokacijo območja in trdnjave, ki se je nahajala severno od današnjega iranskega mesta Qazvin.

Izrazila je obžalovanje, da zaradi pandemije COVID-19 ni bilo mogoče varno izvesti ogleda ostankov trdnjave »Orlovo gnezdo« v Qazvinu, ki ga je veleposlaništvo načrtovalo v času predsedovanja Svetu EU med 1. julijem in 31. decembrom.

Ob koncu nagovoru je veleposlanica izrazila zadovoljstvo, da je slovenskemu veleposlaništvu v Teheranu uspelo, s pomočjo Ministrstva za zunanje zadeve in mreže slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, pridobiti vse trenutno dosegljive prevode Alamuta ter goste pozvala, da si knjigo izposodijo v enem od osemnajstih jezikov.

Zaključila je z Bartolovim naukom iz Alamuta »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«.

Izrazila je zahvalo in priznanje slovenski diplomatski mreži in partnerjem, ki so pri projektu sodelovali, predvsem diplomatsko-konzularnim predstavništvom v Bratislavi, Ankari, Lizboni, Madridu, Sofiji, Parizu, Trstu, Beogradu, Münchnu, Budimpešti, Skopju, Pragi, Tokiu, Zagrebu, Helsinkih, Kairu in Alenki Žigon iz protokolarnega oddelka zunanjega ministrstva, ki so z velikim entuziazmom iskali (in pridobili) prevode Alamuta iz njihovih držav akreditacije.

Poleg razstave o življenju in delu Vladimirja Bartola in podrobni predstavitvi kultnega romana Alamut, je veleposlaništvo izdalo brošuro z vsemi elementi projekta.