Proizvodnja in raba energije povzročata 75 odstotkov emisij v Evropski uniji, zato so se ministri za energijo na dopoldanskem zasedanju strinjali, da bo treba v prihodnosti pospešiti prehod na okolju prijaznejši energetski sistem. Spregovorili so o dveh prenovljenih predlogih zakonodajnih aktov, in sicer direktivi o spodbujanju rabe energije iz obnovljenih virov in direktivi o energetski učinkovitosti. Obe direktivi sta del svežnja »Pripravljeni na 55«.

Revizija direktive o obnovljivih virih energije predlaga povečanje cilja EU na ravni deleža obnovljivih virov energije na 40 odstotkov. »Če želimo stroškovno učinkovito olajšati nadaljnjo rast obnovljivih virov energije, moramo obnovljive vire vključiti v vse sektorje gospodarstva v skladu z vizijo prihodnjega energetskega sistema ter opolnomočiti državljane in podjetja za večjo uporabo obnovljivih virov energije,« je dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Direktiva krepi veljavne ukrepe na področju ogrevanja in hlajenja ter jih dopolnjuje z novimi določbami, ki zajemajo zgradbe in industrijo.

Ministrice in ministri za energijo so spregovorili tudi o prenovljeni direktivi o energetski učinkovitosti, ki predlaga višje in zavezujoče cilje na ravni EU za leto 2030, kar bo privedlo do 9-odstotnega zmanjšanja porabe energije do leta 2030 v primerjavi z novim izhodiščem za leto 2020. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da bo treba za doseganje tega, višjega in zavezujočega cilja okvirne nacionalne prispevke izračunati na podlagi niza objektivnih meril, ki odražajo notranje okoliščine vsake države članice.

Ministrice in ministri se v svojih razpravah niso mogli izogniti naraščajočim cenam energentov v Evropski uniji. Kot je po zasedanju povedal minister Vrtovec, k rasti cen energentov, kakršni smo priče v zadnjem času, prispeva več dejavnikov, kot so vremenske razmere, dogajanje na svetovnih energetskih trgih in gospodarsko okrevanje po pandemiji. »Razumljivo je, da se bo težko izogniti pritiskom na cene za končne uporabnike. Ker sta električna energija in zemeljski plin tržni dobrini, države članice EU posebnih vzvodov za reguliranje cen tržnega dela nimajo niti ne morejo imeti, se pa različno lotevajo blaženja posledic dviga cen v delu cene, ki je regulirana,« je dejal minister za infrastrukturo. Po njegovem prepričanju bo v prihodnosti za omilitev vplivov med drugim treba z rabo domačih nizkoogljičnih virov zmanjševati uvozno odvisnost od fosilnih goriv. »Prav tako bo treba z učinkovito rabo energije nasploh zmanjševati količino porabljene energije, kar bo pripomoglo k zmanjšanju stroškov za končnega uporabnika, ter vzdrževati robustnost in popolno integriranost notranjega energetskega trga, tako plinskega kot električnega, ki z optimiziranim delovanjem zagotovo lahko prepreči tržne anomalije,« je bil jasen minister Vrtovec.

Sledilo je še skupno neformalno zasedanje ministrov in ministric za promet in energijo. Razpravljali so o ukrepih politike in zakonskem okviru za načrtovanje polnilne infrastrukture za cestni promet ter o ukrepih v sektorju električne energije. Promet povzroča skoraj četrtino evropskih emisij toplogrednih plinov in je glavni vzrok onesnaženja zraka v mestih, zato Evropska unija svoja prizadevanja usmerja v podporo naraščajočemu povpraševanju po cestnem prometu in hkrati v zmanjševanje s tem povezanih emisij ter v spodbujanje uporabe električne energije in goriv iz obnovljivih virov.

»Države članice bi morale zagotoviti, da skupna prizadevanja udeležencev na trgu in regulatorjev zadovoljijo prihodnje potrebe po mobilnosti in energiji s celovitega vidika, pri tem pa upoštevajo številne dejavnike, kot so denimo prometni tokovi, cestno omrežje, trgi in omrežja električne energije, da se vzpostavi učinkovito javno dostopno omrežje za polnjenje s široko geografsko pokritostjo,« je poudaril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Razprava je pokazala, da sta sektorja pred pomembnim skupnim izzivom. Transportni in energetski sektor bosta morala z roko v roki najti in izvesti rešitve za podporo e-mobilnosti tako na nadzorni kot na tehnološki in izvedbeni ravni. Medsektorski pristop bo ključ do trajnostnega prehoda in optimizacije naložb tako v polnilno infrastrukturo kakor v energetska omrežja. S tem bomo omogočili vzdržen prehod v množično e-mobilnost. Države članice pa so poudarile tudi svoje posebnosti, ki jih bo treba v procesu ustrezno obravnavati. Gre zlasti za vprašanja redko poseljenih in perifernih območij, kjer tržni pristop ne bo privedel do ustreznih odgovorov.

Države članice so kot bistven izziv opozorile na zagotavljanje zadostne geografske pokritosti s polnilno infrastrukturo, kjer so potrebne obsežne naložbe. Treba bo kombinirati tako javna kot zasebna sredstva. Zlasti v prvi fazi, dokler še ne bo dovolj tržnega interesa, bodo javna in zlasti evropska sredstva, kot sta načrt za okrevanje in odpornost ter instrument za povezovanje Evrope, igrala ključno vlogo.

Ministri so pozvali tudi k razvoju vseevropskih rešitev, ki so prijazne do uporabnikov: dostopnost informacij, praktičnost uporabe, preglednost cen, preprosti načini plačevanja in digitalizacija.

Pomembno sporočilo razprave pa je bilo tudi, da je treba pri prehodu v brezogljično mobilnost paziti na ohranjanje konkurenčnosti prometnega sektorja in evropske industrije.

Zasedanje se bo nadaljevalo jutri z razpravo prometnih ministrov o predlogu uredbe o vzpostavljanju infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je del zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55.