Udeležence posveta je nagovoril minister za obrambo, mag Matej Tonin, ki je podaril problematiko podnebno pogojenih nesreč, ki so v zadnjih 12 letih v obliki poplav, požarov  v naravnem okolju, suše, pozebe, toče, vetroloma in žledoloma v Sloveniji povzročile za 2,5 milijard evrov škode. Ta se je odražala v obliki poškodovanih objektov, pa tudi v gozdarstvu, kmetijstvu, pri samooskrbi prebivalstva, motnjah pri oskrbi s pitno vodo, pri delovanju kritične infrastrukture, v gospodarstvu, prometu, manjšem dohodku in ogrožanju delovnih mest ter poglobitvi socialnih stisk. Raziskave pa kažejo na trend naraščanja tovrstnih nesreč, ki jih ni mogoče v celoti preprečiti, tudi v prihodnje, zato se moramo nanje dobro pripraviti.

Na posvetu so sodelovali strokovnjaki z Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito in reševanje, Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za vode in investicije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport  ter hrvaškega ministrstva za notranje zadeve (Ministarstvo unutarnjih poslova Republike Hrvatske - MUP, Ravnateljstvo Civilne zaštite).

Na posvetu so bili predstavljeni tudi projekti, ki jih bomo izvedli z evropskimi sredstvi do leta 2027. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki je bil konec julija že potrjen na ravni EU smo zagotovili 25 mio evrov za izvedbo reforme sistema, katere cilj je sprememba področnih strateških in normativno-pravnih aktov in investicijo, ki bo prinesla nove infrastrukturne in druge zmogljivosti za krepitev pripravljenosti in odziva sistema ter sil za zaščito, reševanje in pomoč. S podporo tega finančnega mehanizma je predvidena gradnja Nacionalnega centra civilne zaščite, ki bo pod eno streho združila in omogočila povezano delovanje ter odziv URSZR, Gasilske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije, Jamarske zveze Slovenije, Slovenske potapljaške zveze oziroma Podvodne reševalne službe in Rdečega križa Slovenije ter drugih, ki so del sistema za zaščito, reševanje in pomoč. Projekt vzpostavitve centra v skupni vrednosti 29 mio evrov (EU delež 19,23 mio evrov) je v začetni fazi izvedbe, saj že izvajamo postopke pridobivanja potrebnih dovoljenj in idejno zasnovo centra smo že pripravili z zunanjim izvajalcem. Skupna investicija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost predvideva tudi gradnjo dveh podcentrov za usposabljanje, in sicer za protipoplavno zaščito v severo-vzhodnem delu Slovenije in velike požare v naravi v Sežani, v katerih naj bi se do konca leta 2025 po novih specializiranih programih usposabljanj usposobilo najmanj 2000 posameznikov.

S ta teden zagotovljenimi dodatnimi sredstvi v višini 20 mio evrov, iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, bomo izvedli nakup potrebne specializirane opreme za odziv na prevladujoče vrste nesreč v Sloveniji. Predvidena je nabava 40 specialnih tovornih vozil, 164 menjalnih nadgradenj in 10 priklopnih visokozmogljivih črpalnih enot, ki bodo razporejene po regionalno – lokalnem principu po posameznih hidroloških območjih. Projekt, ki se bo izvajal do konca leta 2023 predstavlja prvo fazo nabav specializirane opreme za odziv na podnebno pogojene nesreče.

Za področje zaščite, reševanja in pomoči smo ob dosedanjem črpanju zgolj 1,5 mio evrov iz kohezijskega sklada pridobili rekordno veliko evropskih sredstev, kar 45 mio evrov. Še vsaj enkrat toliko nameravamo pridobiti iz kohezijskega sklada za obdobje 2021-2027, s čimer bo zagotovljene še več opreme in infrastrukture za usposabljanje sil.