"Socialno-ekonomsko okrevanje Zahodnega Balkana je eden od prednostnih ciljev EU. Ključ do trajnostne gospodarske rasti, svetovne konkurenčnosti, ustvarjanja delovnih mest in blaginje državljanov, je enotni trg EU. Za nemoteno delovanje in večjo odpornost enotnega trga je pomembno, da se zakonodaja prilagodi novim izzivom digitalne dobe in zeleni razsežnosti enotnega trga", je poudaril državni sekretar dr. Raščan.

Udeleženci foruma so izrazili zadovoljstvo nad izvajanjem gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan. V okviru načrta se bo v naslednjih sedmih letih zbralo približno 30 milijard evrov za regijo, skupaj z 9 milijardami evrov nepovratnih sredstev in 20 milijard evrov naložb, ki jih je vzpostavil novi Jamstveni instrument Zahodnega Balkana.

Cilj vrha EU-Zahodni Balkan, ki ga bo v začetku oktobra gostila Slovenija, je zagotoviti evroatlantsko perspektivo za regijo in rešiti skupna vprašanja v okviru krepitve odpornosti držav Zahodnega Balkana.

Za vse države regije in EU je pomembno, da se v razpravi o Zahodnem Balkanu dotaknejo procesa širitve. To je tudi ena ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Pomembno je tudi, da se v vprašanja o prihodnosti Evrope vključi regijo Zahodnega Balkana. Proces širitve se mora nadaljevati verodostojno in z ustrezno hitrostjo.