Poleg držav so h globalnim, regionalnim in nacionalnim razpravam, dialogom ter drugim aktivnostim prispevali tudi številni deležniki, ki so na različne načine vpeti v kmetijsko-prehranske sisteme. Namen celotnega procesa priprav ter samega vrha je bil priprava širokega izbora možnih ukrepov, ki jih bodo lahko države, glede na specifiko njihovega prehranskega sistema, uporabile za pospeševanje prehoda na trjanostne, pravične in odporne prehranske sisteme, v skladu z zavezami iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Okvir za aktivnosti držav je vsebovan v posebni Izjavi o ukrepanju (Statement of Action) generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa. Vrh predstavlja šele začetek 9-letnega procesa (do leta 2030) v okviru katerega si bodo države na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni (v okviru različnih mednarodnih pobud in koalicij) prizadevale za spremembe v smeri okolju prijaznih in vzdržnih prehranskih sistemov.

Slovenija se je aktivno vključevala v priprave na vrh, tako v okviru EU, kot v okviru OZN ter na nacionalni ravni, kjer smo organizirali nacionalni dialog za iskanje rešitev za pospešitev prehoda na trajnostno proizvodnjo in porabo hrane v Sloveniji. V razpravah smo predstavili primere naših dobrih praks in še posebej izpostavili vlogo mladih, žensk in malih proizvajalcev.

Minister dr. Jože Podgoršek se je konec julija z video nagovorom udeležil uvodnega dne sicer tridnevnega pripravljalnega zasedanja za Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih (Rim, 26. – 28. 7.) Pripravljalno zasedanje sta sklicali Italija in generalni sekretar OZN António Guterres. Na predvrhu so kmetijski in drugi udeleženci izpostavili pomen sistemskega in celostnega pristopa pri spreminjanju prehranskih sistemov, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in na pravici vsakega do kakovostne hrane. Poleg tega so opozorili tudi na nujno angažiranost vseh akterjev (organizacij in posameznikov) predvsem na nacionalni in lokalni ravni, potrebo po zaščiti najbolj ranljivih, ključno vlogo partnerstev in sodelovanja ter informiranje, izobraževanje in opolnomočenje potrošnikov za zdrave in trajnostne prehranske izbire.

Glavno vlogo pri spremljanju in poročanju o napredku pri doseganju zavez z vrha bodo (poleg držav) imele tri rimske agencije Združenih narodov – Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO), Svetovni program za hrano (WFP) in Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD) v sodelovanju z drugimi relevantnimi ZN organizacijami, kot na primer Program ZN za okolje (UNEP), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ter Sklad ZN za otroke (UNICEF).

V sodelovanje bo vključen tudi Odbor za prehransko varnost (CFS), kot največja in najpomembnejša globalna platforma za vprašanja prehranske varnosti in prehranjevanja.

Dodatne informacije o Vrhu ZN v New Yorku na spletni strani dogodka.