Udeležence so uvodoma nagovorili evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje, mladino in šport Mariya Gabriel ter kmetijska ministra Slovenije, dr. Jože Podgoršek, in Madžarske, dr. István Nagy.

Slovenija si je kot prvo prednostno nalogo svojega predsedovanja Svetu EU zastavila spodbujanje gospodarskega okrevanja po pandemiji ter zelenega in digitalnega prehoda. Ta mednarodni dogodek, ki so se ga udeležili visoki predstavniki in javni uslužbenci Evropske komisije in držav članic EU, drugih držav ter deležniki iz raziskovalne sfere, gospodarstva, interesnih združenj in nevladnih organizacij, bo prispeval k izpolnitvi te naloge. Minister dr. Jože Podgoršek je v uvodu konference izpostavil: »Verjamemo, da moramo za nadaljnji napredek pri trajnostni rasti kmetijstva, akvakulture in gozdarstva v biogospodarstvu preusmeriti poudarek na raziskave, inovacije in nadnacionalno sodelovanje za razvoj, ki temelji na znanju. Pobuda BIOEAST ponuja skupen strateški okvir za raziskave in inovacije za razvoj trajnostnega biogospodarstva v državah srednje in vzhodne Evrope. Poslanstvo pobude je tem državam pomagati, da uresničijo svojo vizijo do leta 2030 glede na svoj potencial in ponujene priložnosti.«

Madžarski minister za kmetijstvo dr. István Nagy je v svojem nagovoru spomnil, da je bila pobuda BIOEAST vzpostavljena pred 5. leti v okviru Višegrajske skupine. Njena vloga, torej vloga 11. držav članic, je vzpodbujanje evropskih držav k uporabi biomase na trajnostni, okolju prijazen način. Biomasa ne sme zapustiti naših gozdov, voda in okolja kot »surov material«, pač pa jo moramo prepoznati kot osnovo za trajnostne produkte. Zato potrebujemo dobre dobre razvojne strategije - bioekonomija pri tem ni izjema.

Konferenci pobude BIOEAST se je v uvodnem delu pridružila tudi evropska komisarka Mariya Gabriel, ki je izpostavila potrebe po nadaljnjih raziskavah na področju biogospodarstva, predvsem v povezavi z izzivi, ki so pred nami za doseganje dolgoročnih strateških ciljev, ki smo si jih zastavili v zelenem dogovoru in Strategiji od vil do vilic ter novi Strategiji EU za gozdove. Še posebej je nagovorila mlade v državah BIOEAST. Nenazadnje je tudi izpostavila, da predvsem z  izumitelji, raziskovalci, študenti in raznimi startup podjetji lahko Evropa postane vodilna na področju biogospodarstva. Kot najpomembnejše pa je izpostavila sodelovanje med državami. Samo s sodelovanjem in pomočjo bomo dosegli zadane cilje.

Evropska unija je biogospodarski razvoj v državah članicah v zadnjih letih postavila visoko na politični dnevni red.

Leta 2018 je bila tako posodobljena strategija EU o razvoju biogospodarstva, ki je pomemben element zelenega prehoda ter pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičenja v okviru evropskega zelenega dogovora. Temu se prilagaja tudi skupna kmetijska politika.

Izhodišči za razprave sta bili poročili, predstavljeni na konferenci, in sicer:

• poročilo strokovnjakov o scenarijih prihodnjega razvoja biogospodarstva v državah BIOEAST-a, ki je bilo maja letos pripravljeno v okviru evropskega projekta BIOEASTsUP;
• zaključno poročilo, ki so ga pripravili neodvisni strokovnjaki v okviru delavnic medsebojnega učenja med predstavniki držav članic EU o razvoju biogospodarstva. Potekale so od marca do julija letos.

V medvladni pobudi BIOEAST sodeluje 11 držav, poleg Slovenije in Madžarske še Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška.

Podrobnejše informacije o konferenci in pobudi BIOEAST