Srečanje hrvaške in slovenske delegacije v hotelu Gradu Mokrice

Vladni delegaciji Slovenije in Hrvaške sta razpravljali o ukrepih po 7. oktobru, ko se izteče brionski moratorij. Obe delegaciji sta bili proti podaljševanju moratorija, pot v samostojnost naj bi se mirno nadaljevala. Oboji so se strinjali, da takratni jugoslovanski zvezni oblasti ne priznavajo legitimnosti. Nadaljnja usklajevanja naj bi vodili samo predstavniki suverenih republik. Sklenili so, da bosta obe republiki usklajevali stališča na mirovni konferenci v Haagu, kjer si bodo prizadevali za razpravo in dogovor o nasledstvu.

Slovenska stran je napovedala, da bo na meji s Hrvaško vzpostavila enak mejni režim, kot je veljal na drugih mejah Slovenije. Zaradi vojnih razmer na Balkanu so zagovarjali še ostrejšo kontrolo na južni meji. Hrvaška stran pa je pokazala na vojno stanje pri njih in opozorila, da vojna pomeni nevarnost tudi za Slovenijo. Od Slovenije so pričakovali pomoč v orožju.

Begunci se umikajo pred vojno

Vojno območje na Hrvaškem se je kljub premirju čedalje bolj širilo. Več vasi v Slavoniji je bilo požganih do tal, srbska vojska je s topovi obstreljevala Sisak, malo je manjkalo, da bi do spopadov prišlo tudi v Karlovcu.  Begunci so se iz vojnih območij umikali, sicer pa naj bi bilo na hrvaški strani skupno že okrog 600 žrtev vojnega nasilja. Mnogi begunci so se pred vojno zatekli v Slovenijo. S treh obalnih občin so poročali, da je samo tam že blizu 1500 beguncev s Hrvaške. Za begunce so uredili zbirne centre in ambulante. Človekoljubne organizacije so zanje zbirale denar, oblačila, hrano, zdravila in drugo. V Sloveniji je bilo ta čas približno 9000 vojnih beguncev.

Pričakovanja ljudi po 7. oktobru

Časnik Delo je v anketi prikazal pričakovanja ljudi po 7. oktobru. Na vprašanje, kaj naj naredi Slovenija po izteku moratorija, je 74,1 odstotka anketirancev odgovorilo, naj dosledno do konca izpelje osamosvojitev; 5,8 odstotka jih je menilo, naj počaka na nov dogovor z Evropsko unijo; 3,8 odstotka naj počaka na prvo mednarodno priznanje; 3,5 odstotka je odgovorilo, naj počaka na razplet vojne na Hrvaškem in na rezultat haaške konference; 8,2 odstotka jih je odgovorilo, naj se osamosvoji, na področjih, kjer se lahko. Tri četrtine anketirancev so izkazale veliko željo za preusmeritev gospodarskega sodelovanja na sosednje države in Evropo, polovica pa si je želela čimprejšnji lastni slovenski denar.

Alojzij Šuštar je blagoslovil kapelo na gradu Bogenšperk  

Ob slovesnem odprtju grajske kapele na Valvasorjevem gradu Bogenšperk se je zbralo okrog 500 ljudi. Ob blagoslovu kapele je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar rekel: »Nekatere korenine slovenskega naroda, ki so se v preteklosti posušile, moramo znova oživiti tako, da bomo spet rastli v povezanosti s svojimi predniki.« Na oživljanje v preteklosti načrtno pozabljenih korenin so kazale tudi napovedi nedeljskega odkritja spomenika škofa Antona Martina Slomška v Mariboru.

SDZ pred kongresom na razpotju

Na neki drugi ravni so se s podobnimi vprašanji ukvarjali na seji sveta SDZ. Pred predvidenim kongresom stranke v oktobru so se v njej vse bolj poglabljala ideološka in druga razhajanja. Dotedanjemu prvaku stranke, dr. Dimitriju Ruplu, so očitali podpis predloga za odpoklic javnega tožilca Drobniča. Člani sveta so na predlog Janeza Janše, dr. Rajka Pirnata in drugih podprli novo desno usmeritev stranke, ki naj bi se bolj zavzemala za krepitev in uveljavitev naroda kot celote. Po mnenju Spomenke Hribar in levega krila bi stranka po tej poti postala preveč podobna prevladujočima strankama (kmečki in krščanski) v Demosu. Poznavalci so domnevali, da bo vodenje stranke po kongresu prevzel Janez Janša, sicer obrambni minister.

Avtor: Matej M. Kavčič

Viri in literatura:

• Delo, 28. in 30. 9. 1991.
• Slovenec, 28. in 30. 9. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.