Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je priložnost, da javnost (državne ali lokalne organe) in zasebni sektor (podjetja in posameznike) pozovemo k ukrepanju ter se prednostno posvetimo ukrepom in spodbudimo inovacije za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane. Tako bomo pripevali k obnovitvi ter vzpostavitvi boljših in odpornejših prehranskih sistemov. Minister dr. Jože Podgoršek ob jutrišnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hane in odpadni hrani izpostavlja: »Naša najtrdnejša vez z naravo je hrana. Povezavo bi lahko primerjali kot vez otroka z materjo/starši. Mati/starši skrbno bdi/jo nad otrokom, zanj skrbi/jo in ga vzgaja/jo v odgovornega človeka. Enako bi se morali obnašati mi do hrane in narave. Podatek, da se 1/3 proizvedene hrane zavrže, moramo spremeniti, kar pomeni, da moramo spremeniti tudi sebe in družbene norme. V Sloveniji smo že pripravili Strategijo za zmanjševanje izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki naslavlja celotno verigo in vključuje več sektorjev. Prepričan sem, da bomo z znanjem, vlaganji, 'čistimi' nameni, in srčnostjo naredili pomembne korake k trajnostni pridelavi in porabi hrane ter s tem tudi k odpravi lakote v svetu in k prehranski varnosti.«

Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals - SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka«.

Zakaj je pomembno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane?

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Poleg tega se z odlaganjem izgubljene in odpadne hrane na odlagališčih ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.

Številke so zgovorne…

• Na svetovni ravni se približno 14% proizvedene hrane izgubi med pobiranjem pridelka in maloprodajo, 17% celotne svetovne proizvodnje pa se po ocenah zavrže (11% v gospodinjstvih, 5% v prehrambnih obratih in 2% v maloprodaji).
• Izgubljena in odpadna hrana predstavlja 38% skupne porabe energije v svetovnem prehranskem sistemu.
• Emisije, ki izhajajo iz prehranskega sistema, so leta 2015 prispevale do 34% vseh emisij toplogrednih plinov.
• Embalaža predstavlja približno 5,4% svetovnih emisij iz prehranskega sistema, kar je več kot kateri koli drugi dejavnik iz dobavne verige, vključno s prevozom.

Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni,  da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo. Za celovito spremembo so bistveni uporaba novih tehnologij (vključno s trženjem na platformah za elektronsko poslovanje in mobilnimi sistemi za predelavo hrane), novi načini dela ter dobre prakse za upravljanje kakovosti hrane in zmanjševanje izgub in količine odpadne hrane.

Evropska komisija bo v skladu z novo Strategijo "od vil do vilic" predlagala pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje odpadne hrane v EU do konca leta 2030. Ti bodo opredeljeni glede na stopnje EU za odpadno hrano, določene na podlagi prvega vseevropskega spremljanja stopenj odpadne hrane. Komisija bo opravila oceno učinka in organizirala javno posvetovanje v podporo svojemu zakonodajnemu predlogu.

Ali ste vedeli, da je letošnje leto mednarodno leto sadja in zelenjave?

Zato - spoštujmo hrano v vseh fazah pridelave in predelave (od kmetije do mize). Sadje in zelenjava sta vredna več, kot staneta. Z ohranjanjem kakovosti sadja in zelenjave in zagotavljanjem njune varnosti v celotni dobavni verigi od proizvodnje do porabe se zmanjšajo izgube hrane in količina odpadne hrane, poveča pa se tudi njuna razpoložljivost za porabo.

Inovacije, izpopolnjena tehnologija in infrastruktura so ključne za večjo učinkovitost in produktivnost dobavne verige za sadje in zelenjavo ter za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane.

• Več o mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni shrani na spletni Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO)
• Evropski zeleni dogovor
• Strategija »od vil do vilic« (v angleškem jeziku)
• Aktivnosti EU za preprečevanje odpadne hrane (v angleškem jeziku)
• Statistični urad RS o odpadni hrani ter o količinah odpadkov