Šolska prehrana ima velik pomen v uravnoteženi prehrani posameznika, zato je deležna velike pozornosti tudi v Evropski uniji. Poseben ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov je tudi tako imenovana šolska shema, ki je nadomestila nekdanjo shemi - šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka. Namen tega ukrepa je povečati porabo sadja in zelenjave, pa tudi mleka in mlečnih izdelkov ter hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrokih in mladih.

Dejstva o šolski shemi in mleku

• V šolsko shemo v Sloveniji je vključenih skoraj 90 % osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
• Poleg šolskega sadja in zelenjave otrokom v šolah razdeljujejo tudi šolsko mleko, kar izvaja približno 210 šol za približno 78.000 otrok.
• Šole v šolski shemi letno razdelijo otrokom približno 192.000 litrov mleka ter 42.000 litrov mlečnih izdelkov (jogurt, kefir, kislo mleko, pinjenec, skuta – vse brez dodatkov).
• Mleko in mlečni izdelki se razdeljujejo okvirno 3-krat mesečno.
• Pomoč na otroka na šolsko leto znaša približno 4 evre za mleko in mlečne izdelke.
• Pri lokalnih pridelovalcih šole kupijo 49% mleka in mlečnih izdelkov ter 26% ekološkega mleka in mlečni izdelkov.
• V okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov v okviru šole v naravi v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti učenci pri izobraževalnih malicah, degustacijah, kuharskih delavnicah…, poleg sadja in zelenjave poskušajo tudi oljčno in bučno olje, med in sir.
• Mleko je ena od osnovnih sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga v izobraževalnih institucijah, javnih zavodih in drugih ustanovah po Sloveniji obeležujemo na dan slovenske hrane, to je tretji petek v novembru (letos je to 19. november).
• V Sloveniji proizvede 100.000 krav molznic okoli 635 milijonov kilogramov mleka, kar znaša 0,36% proizvodnje EU.

Izvajanje šolske sheme pozitivno vpliva na izboljšanje prehranskih navad otrok in mladih, vpliva pa tudi na izobraževanje mladih o lokalnih prehranskih verigah, ekološki pridelavi hrane, trajnostni proizvodnji, zmanjševanju odpadne hrane, ipd.