Spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku

V Mariboru je bila na nedeljski popoldan velika verska in kulturna slovesnost z močnim narodnim in političnim poudarkom. Na »Slomškovo nedeljo« so namreč v parku pred stolnico odkrili spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku (1800–1862), ki je bil ne le cerkveni voditelj, temveč tudi narodni buditelj, kulturni delavec, pesnik in pisatelj. Pospeševal je tudi založništvo in šolstvo. Med svojim obiskom v Mariboru ga je 19. septembra 1999 papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega.

Bronasti kip, delo Marjana Dreva, so vlili v Zagrebu in ga kljub vojnim razmeram na Hrvaškem varno prepeljali na Štajersko. Odkril ga je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je imel tudi slavnostni govor, blagoslovil pa ga je mariborski škof dr. Franc Kramberger. Kučan je poudaril zasluge škofa Slomška, da je v slovenski državi vsaj eden od štirih mejnikov, o katerih je pisal pesnik Oton Župančič, ko je zaskrbljeno razmišljal: »O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?« Brez Slomška bi namreč ne bilo generala Maistra in njegovih podvigov, je še dodal in se vprašal, zakaj prihaja do obeležja šele v letu 1991. Odgovor je našel v političnih in ideološko izkrivljenih tolmačenjih zgodovine ter v dogmatskih predsodkih do krščanske vere, Cerkve in njene vloge v slovenski zgodovini.

Mariborska županja Magdalena Tovornik je v nagovoru poudarila, da je zdaj popravljena krivica in izpolnjena dolžnost do škofa Slomška, in to po skoraj 130-letnem čakanju. Ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je na prizorišče prišel na čelu procesije škofov in 200 duhovnikov, združenih pevskih zborov in orkestra mariborske opere, je o Slomšku spregovoril med somaševanjem, ki ga je po odkritju kipa vodil v stolnici.

Venec pred spomenik so položile tri Slovenke iz Italije, ki so v narodni noši priromale v Maribor iz zamejstva.

Težave v Slovenski demokratični zvezi

Mediji so bili na ta dan še polni poročil in komentarjev o sobotni seji Slovenske demokratične zveze (SDZ), kjer je prišlo do dodatne polarizacije med dvema strujama zaradi predloga nove programske usmeritve z naslovom Identiteta SDZ, ki so jo podpisali ministra Janez Janša in Rajko Pirnat, strankin tajnik Peter Volasko in Borut Korun, ter kritik na račun predsednika SDZ Dimitrija Rupla. Na tretjem strankinem kongresu dva tedna zatem, 12. oktobra, je prišlo do uradnega razkola. Nastali sta dve stranki.

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri in literatura:

• Delo, 30. 9. 1991.
• Dnevnik, 30. 9. 1991.
• Slovenec, 30. 9. 1991.
• Večer, 30. 9. 1991.
• Katoliški glas, 3. 10. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.