Tridnevno zasedanje se je pričelo s skupnim zasedanjem ministrov in mladimi (Youth Pre-COP), ki so se ga udeležili izbrani mladi iz celega sveta, tudi Slovenije. V družbi predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle, predsednikov vlad Maria Draghija in Borisa Johnsona, izvršnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Antonia  Guterresa, predsedujočega COP26 Aloka Sharme, posebnega podnebnega odposlanca ZDA Johna Kerryja ter podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, so ministri v dialogu z mladimi razpravljali o ukrepih za zajezitev svetovnega segrevanja. Na tako imenovanem Youth Pre-COP sta sodelovala tudi dva predstavnika mladih iz Slovenije.

Zasedanje Pre-Cop v Milanu predstavlja zadnji pripravljalni sestanek pred Glasgowom, katerega namen je zagotoviti možnost regionalnim pogajalskim skupinam, da predstavijo svoja pogajalska stališča in opravijo pregled napredka s ciljem doseganja čim večjega napredka na COP26. Zasedanja se udeležuje okrog 50 držav, ki na uravnotežen način zastopajo vse regionalne skupine, predstavniki sekretariata Konvencije ter predsedujoči delovnim telesom Konvencije. Minister Vizjak se zasedanja udeležuje v imenu Slovenije ter kot predsedujoči Svetu EU. S strani EU so sicer prisotne tudi Nemčija, Francija, Španija, Danska, Poljska, Švedska in Evropska komisija.

Na tridnevnem zasedanju so ministri opravili razpravo in pregled stanja ter naslovili vse ključne odprte teme, ki so bistvenega pomena za dosego konkretnega napredka in s tem uspešnega zaključka pogajanja v Glasgowu. V ospredju je bila razprava o dvigu ambicije na področju blaženja podnebnih sprememb in nujnih dodatnih naporih za zmanjševanje emisij za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje. Na potrebo po dvigu podnebne ambicije namreč kažejo znanstveni izsledki in avgusta letos izdano poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), kar je služilo kot izhodišče za razpravo ministrov prvi dan srečanja.

Preko celotnega zasedanja so ministri poleg plenarnih zasedanj iskali rešitve tudi v manjših paralelnih skupinah. Drugi dan zasedanja so ministri tako razpravljali o določitvi pravil za mednarodne ogljične trge (6. člen) in dokončanje Knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma, o napredku pri krepitvi ukrepov za prilagajanje na podnebne in naslavljanju škod in izgub kot posledic podnebnih sprememb ter doseganju soglasja glede globalnega cilja za prilagajanje.

Na področju podnebnega financiranja je še vedno v osredju razprava o dvigu ambicij za mobilizacijo dodatnih finančnih virov in s tem doseganje kolektivnega finančnega cilja do leta 2025, ki je namenjen državam v razvoju. Zaveze, podane s strani nekaterih voditeljev septembra od robu Generalne skupščine ZN, sicer dajejo upanje za določen napredek na tem področju. Ministri so tako tudi v Milanu nadaljevali z razpravo o določitvi novega finančnega cilja po letu 2025. Razprava je potekala tudi glede transparentnosti in preglednosti pri postavljanju pravil za implementacijo nacionalno določenih prispevkov (NDC) zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in s tem povezane določitve skupnih časovnih okvirjev vseh pogodbenic za njihove NDC.

Zadnji dan so ministri v zaključku srečanja opravili plenarno razpravo glede vseh navedenih odprtih tem ter podali nadaljnje usmeritve. Minister mag. Vizjak je v imenu EU in njenih držav članic poudaril kako pomembno je, da v Glasgowu dosežemo dogovor, saj bomo le tako uspeli omejiti segrevanje ozračja na 1,5 stopinje in preprečili vrsto negativnih učinkov podnebnih sprememb. COP26 mora podati jasne zaveze na področju blaženja podnebnih sprememb, podnebnega financiranja in prilagajanja.

Slovenija si v vlogi predsedujoče Svetu EU prizadeva za uspešno zastopanje stališč EU navzven in v pogajanjih s tretjimi državami pred in tekom zasedanja v Glasgowu. Že v četrtek naj bi ministri na zasedanju sveta za okolje v Luksemburgu sprejeli mandat za nastop EU in njenih držav članic na letošnjem najpomembnejšem globalnem zasedanju.