4. 10. 1991: Slovenija v vrtincu napetosti na Balkanu, ki jim ni videti konca

Dimitrij Rupel na obisku v Pragi

Dr. Dimitrij Rupel je odšel na obisk v Prago, kjer se je srečal z zunanjim ministrom Jiříjem Dienstbierom, predsednikom vlade Mariánom Čalfo, podpredsednikom vlade Antoninom Baudyšo, kanclerjem Karlom Schwarzenbergom in predsednikom Václavom Havlom. Bistvo obiska je bilo priznanje Slovenije. Dienstbier je zaupal Ruplu, da po njegovem mnenju ne bo težav s priznanjem Slovenije in da enako mislita tudi ameriški in poljski zunanji minister. Schwarzenberg in Alexandr Vondra sta povedala, da bosta Slovenijo pri priznanju najbrž ovirali Velika Britanija in Španija. Opozorila sta ga na nevarnost delitev znotraj Zahodne Evrope ter da bi lahko osamljeno priznanje Nemčije in Avstrije škodovalo Sloveniji. Svetovala sta, naj zato Slovenija nagovori prijateljske države za lobiranje pri državah, kot sta Španija in Velika Britanija. Predsednik vlade Čalfa pa je podprl nadaljnje korake Slovenije pri osamosvajanju ter jih ocenil kot legitimne, saj je Slovenija izvedla plebiscit in zato izpolnila vse pogoje za priznanje.

Svet Predsedstva RS za varstvo ustavne ureditve

Sestal se je Svet Predsedstva RS za varstvo ustavne ureditve, ki ga je vodil dr. Dušan Plut. Svet je obravnaval varnostno-politične razmere v Sloveniji in menil, da so zaradi državnega udara srbskega dela zveznega predsedstva in armadnega vrha skrb vzbujajoče. Ker je Slovenija po izteku brionskega moratorija odločena uveljaviti popolno samostojnost in državno suverenost, je v nekaterih mednarodnih krogih pričakovati povečane pritiske, da bi Slovenija privolila v podaljšanje moratorija, hkrati pa lahko vojna na Hrvaškem posredno vpliva na varnostno-politični položaj Slovenije. Svet je menil, da lahko Slovenija pričakuje nadaljnje zaostrovanje varnostnega položaja zaradi vojne na Hrvaškem, poskusov zaostritve raznih sporov, možnosti terorističnih akcij in zapletov z zadrževanjem vojaške opreme in pripadnikov jugoslovanske armade v Sloveniji, zaradi povečanja vala beguncev, zaostrovanja gospodarskih ter socialnih razmer in množičnega naraščanja kriminala. Kljub temu pa je svet ocenil, da je varnostni položaj Slovenije obvladljiv in stabilen.

Mirovna konferenca v Haagu

Hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman, srbski predsednik Slobodan Milošević in Veljko Kadijević so v prisotnosti lorda Carringtona in nizozemskega zunanjega ministra Hansa van den Broeka podpisali sporazum za mirno reševanje krize in takojšnjo ustavitev spopadov. Hrvaška se je zavezala, da bo deblokirala vojašnice in manjšinam na svojem ozemlju omogočila vse svoboščine, armada pa bo prenehala z ofenzivnimi dejanji in ob pomoči opazovalcev Evropske skupnosti (ES) premestila svoje sile na Hrvaškem. Van den Broek je poudaril, da mirovna konferenca poteka v dobro priznanja posameznih republik. Priznanje pa je povezano s tremi pogoji, ki so priznavanje pravic manjšinam, odrekanje vsem enostranskim spreminjanjem meja in nadaljnje sodelovanje na konferenci v Haagu s prizadevanjem za ohranitev povezanosti republik na ozemlju Jugoslavije.

Na novinarski konferenci je lord Carrington menil, da so z dogovori omogočili pospešitev političnega procesa odpravljanja jugoslovanske krize in da upa, da bo to omogočilo ustavitev ognja in trajno premirje. Tuđman je srečanje označil kot vrata k neodvisnosti Hrvaške, vendar pa ni bil prepričan, da bo prišlo do prekinitve ognja, in je poudaril, da bo morala tujina poleg gospodarskih uporabiti tudi druga sredstva, da bi Srbijo in jugoslovansko armado prisilila k spoštovanju dogovorov. Milošević je konferenco ocenil zelo pozitivno in poudaril, da je ES končno spoznala, da je za razplet jugoslovanske krize ključnega pomena, da se v pogovore v Haagu neposredno vključijo tudi predstavniki Srbov iz Hrvaške. Kadijević pa je poudaril, da je prepričan, da bodo vojaki izpolnili, kar jim bodo ukazali, to pa velja tudi za vrhovni štab.

Vojna na Hrvaškem se širi kljub mirovnemu podpisu v Haagu

V vsem severnem delu Hrvaške od Zagreba do Koprivnice so bili sproženi alarmi zaradi nevarnosti zračnih napadov. Tarče napadov vojaških letal so bili številni oddajniki hrvaške televizije, med drugim so letala uničila oddajnik na Zagrebški gori. Nadaljevali so se spopadi na območju vzhodne Slavonije. Branilcem Vukovarja in Vinkovcev so prišle na pomoč nove enote. Jugoslovanska armada je obstreljevala Dubrovnik iz zraka, kopnega in morja. Služba jugoslovanskega obrambnega ministrstva za informiranje je za javnost poročala, da se v bližini Dubrovnika nadaljujejo boji, ki so jih izzvali in jih še izzivajo hrvaške ustaške formacije. Vojaška letala jugoslovanske armade so uničila paški most in ogrozila še edino prometno povezavo med severno in južno Dalmacijo. Armada je s topovi obstreljevala predmestje Zadra in okoliške vasi. Zadar se je začel pripravljati na izolacijo in v mestu je že primanjkovalo vode. Medtem pa so v Srbiji in Črni gori začeli mobilizirati vojaške obveznike v skladu s sklepi srbskega dela predsedstva Jugoslavije.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

• Dnevnik, 5. 10. 1991.
• Slovenec, 5. 10. 1991.
• Večer, 5. 10. 1991.
• Rupel, Dimitrij. Srečanja in razhajanja. Ljubljana: Nova revija, 2001.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.