Zasedanje je potekalo prvič pod vodstvom predsedujočega slovenskega ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka, ki je ob tem poudaril, da mora mandat dati odločno, jasno in politično uravnoteženo sporočilo. Izpostavil je: »Moje trdno prepričanje je, da mora EU priti na COP s poenotenim stališčem.« Največ razhajanj je namreč bilo, kako naj se EU umesti v mednarodnih pogajanjih glede vprašanja skupnega časovnega okvira. Z enotnim stališčem za petletni časovni okvir nam je uspelo najti dober kompromis.

Ministri so se strinjali, da je potrebna znatno večja ambicioznost na globalni ravni, zlasti tistih, ki so odgovorne za glavnino emisij, da bo cilj 1,5 C še vedno na dosegu roke, kakor določeno v Pariškem sporazumu. Blažitveni in prilagoditveni ukrepi lahko predstavljajo gospodarsko in družbeno prednost. Oboji ukrepi morajo biti uravnoteženi. Znatno je treba skupno okrepiti prilagoditvena prizadevanja. Pomembno je, da prav vse pogodbenice Pariškega sporazuma okrepijo odpornost proti podnebnim spremembam in zmanjšajo ranljivost zaradi njih. Pozvali so pogodbenice konvencije, ki so odgovorne za glavnino emisij, da povečajo svoje ambicije in okrepijo svoje ukrepe. Države v razvoju vidijo krepitev podnebnega financiranja kot vprašanje zaupanja med pogodbenicami, in ključna je implementacija zaveze 100 milijard dolarjev letno do leta 2025 za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Ministri so sprejeli stališče EU za skupni 5 letni časovni okvir, ki je pomemben del pogajalskega mandata EU za naslednjo podnebno konferenco v Glasgowu (COP26). Bistveno je, da se je EU poenotila pri tem vprašanju. Skupni časovni okvir je namreč eden od temeljnih stebrov knjige pravil iz Katovic, ki je še vedno odprt. Pariški sporazum se bo lahko v celoti izvajal, ko bo celotna knjiga pravil dogovorjena. EU bo naredila vse, da bo pripomogla k sprejetju te knjige, kar je tudi velika ambicija tega COP-a.

Ministri so med drugim potrdili Sporočilo EU o prilagajanju na podnebne spremembe, ki ga bo EU predložila Sekretariatu Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Namen dokumenta je v skladu s Pariškim sporazumom predstaviti napredek in najnovejše ukrepe glede prilagajanja na podnebne spremembe na ravni EU ter prikazati primere dobrih praks s tega področja v EU in državah članicah.

Ministri so opravili tudi prvo formalno razpravo o zakonodajnem svežnju »Pripravljeni na 55«, katerega cilj je znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za vsaj 55 % do 2030 in podnebna nevtralnost do 2050. Osredotočili so se na pet zakonodajnih aktov v pristojnosti Sveta za okolje, in sicer, direktivo EU o trgovanju z emisijami, uredbo o porazdelitvi prizadevanj, uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile in kombinirana vozila ter vzpostavitvi novega Socialnega sklada za podnebje. Pri izmenjavi mnenj so se osredotočili na splošno ravnovesje in medsebojne povezave med različnimi predlogi ter na njihov prispevek k ambicioznejšim podnebnim ciljem EU. Države članice so namenile posebno pozornost razširitvi trgovanja z emisijami na stavbe in cestni promet. Glede na to, da so razprave o različnih predlogih še vedno v zgodnji fazi, države potrebujejo podrobnejšo preučitev predlogov, preden lahko oblikujejo svoja končna stališča. Pri tem ima razumevanje medsebojnih povezav med dosjeji ključno vlogo pri ocenjevanju, ali in kako vsi deli svežnja prispevajo k ravnovesju na ravni držav in med posameznimi sektorji.

Slovensko predsedstvo načrtuje nadaljevanje intenzivnih razprav, ki že potekajo na tehnični ravni. Na tej podlagi imamo namen na decembrski seji Sveta za okolje predstaviti poročilo o napredku, ki bo zagotovilo trdne temelje za nadaljevanje prihodnjih razprav.

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja tudi o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030. Ta strategija je ena od vodilnih pobud evropskega zelenega dogovora in temelji na strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Njen namen je prispevati k doseganju ciljev EU glede biotske raznovrstnosti, zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Dosje vodijo ministrice in ministri za kmetijstvo, ki so o novi strategiji za gozdove razpravljali 11. oktobra. Sklepe Sveta o tej zadevi bodo sprejeli na seji Sveta, predvideni za 15. november.

Ministri so izmenjali mnenja tudi o  naraščajočih cenah energentov. Predsedstvo spodbuja izmenjavo najboljših praks o tem, kako ublažiti negativne posledice povečanja cen energije na nacionalni ravni, vendar tudi razmislek o morebitnih kolektivnih ukrepih na ravni EU. Slovensko predsedstvo z zanimanjem pričakuje sporočilo Evropske komisije glede nastale problematike, ki bo tudi podlaga za nadaljnji odziv Predsedstva. Tematika visokih cen energentov bo tudi del razprave voditeljev EU na oktobrskem Evropskem svetu (EUCO).

Ministri so v času delovnega kosila govorili o nadaljevanju dela in pripravah na Konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP15), katere prvi del se bo odvijal naslednji teden predvsem virtualno, zaključek z izpogajanjem Globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost do 2030 pa maja 2022 na Kitajskem. Številni ministri in komisar so izpostavili, da je treba že prihodnji teden nasloviti nujnost izpogajanja ambicioznega Globalnega okvirja in zato do maja določitve jasnih, ambicioznih in merljivih ciljev, mobiliziranja dovolj virov, finančnih in kadrovskih, za izvedbo ukrepov ter okrepitve izvajanja ukrepov, vključenih v vse sektorje in segmente družbe. Prav tako je treba zagotoviti obsežnejše izvajanje na naravi temelječih ukrepov, ki prispevajo tako k boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje kot tudi k ohranjanju biodiverzitete. Slovenija bo do konca svojega predsedovanja izvajala aktivnosti, ki bodo vodile k zagotavljanju tovrstnih EU ambicij.

Dodatne informacije:

• sporočilo za javnost na spletu Sveta EU (v angleščini),
• sporočilo za javnost o Aarhuški uredbi na spletu Sveta EU,
• fotografije in video posnetki iz zasedanja na spletu Sveta EU.