Tolar in klas

Tako so poslanci na nočni izredni seji za zaprtimi vrati sprejeli sklep, da bo nov slovenski denar tolar. Predsednik vlade Lojze Peterle je sicer zagovarjal idejo o klasu, ki pa ni dobil podpore. Okrog zamenjave oziroma poimenovanja denarja je bilo kar nekaj hude krvi in spretnega političnega manevriranja vlade.

Tako je zbor občin vnovič glasoval o imenu tolar šele ob 00.30, ko bi zakon že moral veljati. V šestmesečnem prehodnem obdobju se je kot zakonito menjalno sredstvo uporabljal bon t. i. slovenski dinar. Potrjeno je bilo menjalno razmerje med dinarjem in bonom 1 : 1, o spremembi tečaja pa bo odločal v prihodnje svet Banke Slovenije.

Odnos do Jugoslovanske armade

Poleg tega so bili sprejeti določeni drugi sklepi, ki so vplivali tudi na dogajanje v Jugoslaviji. Odločeno je bilo, da se oklepna in druga tehnika, s katero je razpolagala Jugoslovanska armada in se je še vedno nahajala v Sloveniji, zadrži v Sloveniji do prenehanja agresije na Hrvaško oziroma do ureditve razdelitve tega premoženja.

Poleg tega je konec moratorija pomenil, da je Slovenija z 8. oktobrom prevzela efektivno oblast na svojem ozemlju in da je morala Jugoslovanska armada za vsak prelet zračnega prostora dobiti dovoljenje. Vsi pripadniki Jugoslovanske armade, ki so v Sloveniji ostali po 18. oktobru, so bili obravnavani kot pripadniki oboroženih sil tujih držav.

Obrambni minister Janša je reagiral na izjavo italijanskega predsednika Cossige o morebitnem umiku jugoslovanske vojske preko tržaškega pristanišča, saj je vsa zadeva "dišala po trgovini". Italija je tako s ponujanjem uslug "srbski armadi" spet negativno presenetila.

Predsedstvo SFRJ ukazalo prekinitev ognja

Sedmega oktobra popoldne sta dve letali jugoslovanskega vojnega letalstva napadali Banske dvore, kjer je rezidenca predsednika Republike Hrvaške. Ob tem raketnem napadu je bila rezidenca močno poškodovana in v Zagrebu se je razplamtelo več požarov, smrtnih žrtev pa ni bilo.

Predsedstvo SFRJ je na svoji seji na podlagi deklaracije zunanjih ministrov Evropske skupnosti z dne 6. oktobra sprejelo sklep, da bo Jugoslovanska armada 7. oktobra konec dneva, torej ob 00.00, prekinila ogenj. Vendar ob pogoju, da Evropska skupnost jamči, da bodo vojskovanje prekinili na hrvaški strani. Sklep je določal tudi, da mora Hrvaška naslednji dan od prekinitve naprej deblokirati vse vojašnice, kar naj bi nadzirali opazovalci Evropske skupnosti. V sklepu je predsedstvo SFRJ še zapisalo, da bo, če se Hrvaška ne bo strinjala z določilom sklepa, nadaljevalo operacijo »osvobajanja garnizij v Republiki Hrvaški.«

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 7. in 8. 10. 1991.
• Večer, 7. in 8. 10. 1991.
• Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej, Balažic, Marko. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.
• Marc, Leon. Parlament sprejel ustrezne zakone. Katoliški glas 38, 10. 10. 1991.
• Samostojna Slovenija bodi pozdravljena: osamosvajanje Slovenije v zamejskem periodičnem tisku 1988 – 1991. Gorica, 2011, str. 224 – 225.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.