Najustreznejša rešitev poteka trase državne ceste od Otiškega vrha do meje z Avstrijo na Holmcu

Vlada se strinja s predlogom najustreznejše rešitve poteka trase državne ceste od Otiškega vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu, kjer je na odseku od Otiškega vrha do Raven na Koroškem predvidena kot štiripasovna, na odseku od Raven na Koroškem do Prevalj pa kot dvopasovna cesta. Od Prevalj do meje z Republiko Avstrijo se rekonstruira obstoječa državna cesta Holmec – Poljana.

Priprava DPN  za državno cesto od Otiškega Vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu  predstavlja del severnega dela 3. razvojne osi, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) opredeljena kot ena izmed prioritet. Tretja razvojna os, ki se iz smeri Avstrijske Koroške, preko Slovenj Gradca in Velenja, pri Celju navezuje na avtocesto A1 in se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oz. se naveže na avtocesto Zagreb–Reka, je za Koroško, Savinjsko, Zasavje, Spodnje Posavje in Jugovzhodno Slovenijo izredno pomembna medregijska povezava ter navezava na avstrijsko in hrvaško cestno omrežje.

Vlada RS se je seznanila z gradivom Študija variant (utemeljitev rešitve)/ predinvesticijska zasnova za državni prostorski načrt za državno cesto od Otiškega Vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu,  (izdelala LUZ, d.d. in Lineal, d.o.o,) iz katerega izhaja, da se v nadaljevanju postopka za predlagano rešitev izdela podrobnejše idejne rešitve in dodatne strokovne podlage, ki bodo omogočale izdelavo predloga državnega prostorskega načrta na odseku od Otiškega Vrha do priključka Prevalje. Glavni cilj načrtovane državne ceste je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju severovzahodne Slovenije ter njihovo povezanost z mednarodnimi povezavami ustreznega pomena. Načrtovana državna cesta bo omogočila navezavo lokalnih središč na ustrezne razvojne povezave, razvoj gospodarstva z ohranjanjem delovnih mest, regionalno in mednarodno sodelovanje.

DPN  za prenosni plinovod R42/1 Anže–Brestanica

Vlada je sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za prenosni plinovod R42/1 Anže–Brestanica. Osnovni cilj tega prenosnega plinovoda je povečanje zmogljivosti za oskrbo Termoelektrarne Brestanica, ki načrtuje povečanje svojih zmogljivosti, in možnost širitve oskrbe z zemeljskim plinom na širšem območju. Območje načrtovane prostorske ureditve se nahaja na območju občine Krško. Okvirna dolžina trase je približno 4,5 kilometra. Sklep je pripravljen na podlagi pobude Ministrstvu za infrastrukturo. Postopek priprave in sprejetja državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R42/1 Anže–Brestanica se v skladu s sklepom izvede na podlagi 84. do 90. člena Zakona o urejanju prostora. 

Predlog zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ni primeren za nadaljnjo obravnavo

Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (EPA 2104-VIII), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Marko Koprivc). Vlada meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je z vsebinskega vidika na številnih mestih pomanjkljiv, nejasen in nezadostno opredeljuje predlagane rešitve. Nekonsistenten in neskladen je z ostalo področno zakonodajo, z izvedbenega vidika pa ne izkazuje realne možnosti za uspešno izvajanje. Prav tako je z vidika svojega osnovnega namena nepotreben, saj obstoječa področna zakonodaja že vzpostavlja pogoje za dosego ciljev predloga zakona.

Vlada odgovorila na opomin Evropske komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o ohranjanju prosto živečih ptic

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 9. 6. 2021 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prvega odstavka 4. člena Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic (kršitev št. 2021/2068). Evropska komisija očita Republiki Sloveniji nezadostnost seznama posebnih območij varstva (POV), ki jih je Slovenija razvrstila v skladu s prvim odstavkom 4. člena Direktive 2009/147/ES, zlasti za sredozemskega vranjka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii). Navaja, da je Tržaški zaliv, katerega del je pod jurisdikcijo Slovenije, pomembno pognezditveno območje za velik del jadranske gnezdeče populacije. Od leta 2008 je v Tržaškem zalivu poleti in jeseni približno 6 000 osebkov, izjemoma pa tudi do 10 000.

Vlada odgovarja, da na podlagi strokovnih dejstev zaključuje, da Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) Osrednji Tržaški zaliv temelji na napačni uporabi ornitoloških meril. Zato si jemlje diskrecijsko pravico, da tega območja ne določi kot POV.

Vlada odgovorila na opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin

Vlada je odgovorila na uradni opomin Evropske komisije z dne 9. 6. 2021 zaradi neizpolnitve obveznosti iz uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je Republika Slovenija januarja 2020 izdelala študijo z vsestransko analizo poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU. Pri izdelavi vsestranske analize so bile upoštevane vse vrste, ki so bile vključene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Na podlagi rezultatov vsestranske analize se pripravlja akcijski načrt za obravnavanje treh prednostnih poti vnosa in širjenja.  Strokovne podlage za pripravo akcijskega načrta so že v pripravi. Načrtuje se, da bodo strokovne podlage pripravljene do začetka leta 2022, nato pa se bo začel postopek sprejemanja akcijskega načrta.

Odgovor na uradni opomin v zvezi s prenosom direktive o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč z nevarnimi snovmi

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 9. 6. 2021 zaradi neizpolnitve obveznosti iz nekaterih določb Direktive 2012/18/EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (kršitev št. 2020/2370). Vlada je v odgovoru pojasnila, da se že pripravljajo spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki bodo odpravile očitane kršitve pri prenosu Direktive 2012/18/EU in sicer z novim zakonom o varstvu okolja (ZVO-2). Spremenjena bo tudi Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, in sicer predvidoma do septembra 2022. S sprejemom obeh predpisov bo Slovenija odpravila očitke neustreznega prenosa Direktive 2010/75/EU.