Priprava proračunskih dokumentov je potekala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva in v razmerah, ko na delo in življenje še vedno močno vpliva epidemija covid-19. Minister Šircelj je poslance spomnil, da je bil "na ravni Evropske unije dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letu 2022 in 2023 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen je Evropska komisija določila, da splošna odstopna klavzula oziroma izjemne okoliščine veljajo tudi v letu 2022."

V letih 2020 in 2021 smo sprejeli več interventnih ukrepov, s katerimi smo proračunsko politiko prilagodili novonastalim razmeram z zagotavljanjem sredstev za financiranje zaščite zdravja prebivalstva ter podporo gospodarstvu in prebivalstvu. Tako smo ohranili gospodarsko aktivnost in delovna mesta ter razmeroma hitro okrevanje gospodarstva. "Pri pripravi proračunskih dokumentov za leto 2022 in 2023 je upoštevana Jesenska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki napoveduje 6.1% gospodarsko rast v letu 2021. Ugodna dinamika se bo nadaljevala tudi v letu 2022 (4,7 %) in v letu 2023 (3,3)," je izpostavil minister Šircelj.

Spremembe proračuna za leto 2022 predvidevajo za 7 % višje prihodke glede na sprejeti proračun, za leto 2023 pa se pričakuje 3,3 % rast prihodkov. Projekcije kažejo, da smo že z letošnjim letom presegli raven davčnih prihodkov iz leta 2019. Odhodki proračuna so v letu 2022 načrtovani v višini 13,9 milijarde evrov, v letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde evrov. Primanjkljaj proračuna se bo zniževal, tako zaradi pričakovane rasti prihodkov kot tudi zaradi učinkov ukrepov in investicij na strani odhodkov, ki bodo okrepili gospodarsko aktivnost in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je v letu 2022 ocenjen na 4,6 % bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2023 pa 2,7 % BDP.

Ekonomske in proračunske politike bodo v prihodnjih dveh letih osredotočene na umik začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanje strukturnih ukrepov, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Investicije so namreč ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva, kreiranje delovnih mest in kakovost dela in življenja. "V prihodnje se bodo povečale tudi investicije zasebnega kapitala. Povečala se bo dodana vrednost. To kaže tudi na kvaliteto investicij. Želimo si okolje, kjer bodo podjetja del dobička namenila dodatnim investicijam," je v predstavitvi poslancem poudaril minister Šircelj.

V proračunih za 2022 in 2023 zato načrtujemo za prek 2,2 milijardi evrov investicij, tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Investicijsko aktivnost države bomo spodbudili tudi z evropskimi sredstvi, z zaključevanjem finančne perspektive 2014–2020 ter s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost.

Rast pri investicijah je najbolj izrazita na področju zdravstva, kjer se pričakuje okoli 200 milijonov evrov investicij letno, kar je 4-krat več vlaganj, kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2022. Obseg investicij bo največji na področju infrastrukture, kjer je iz integralnih, namenskih in evropskih virov v letu 2022 načrtovanih za 694 milijonov evrov investicij, v letu 2023 pa 741 milijonov evrov. Širimo tudi program mreže domov za starostnike s 36,6 in 22,1 milijona evrov v letih 2022 in 2023.

Predloga proračunov upoštevata tudi dogovor o višini višje povprečnine za leto 2022 pri 645 evrov in 2023 pri 647 evrov. Občinam bomo tako zagotovili ustrezen delež dohodnine in potrebno finančno izravnavo in občinam v letu 2022 iz državnega proračuna namenili 1,44 milijarde evrov, kar je 37,4 milijona več kot bi jo ob zdaj veljavni povprečnini.