Ravnanje z odpadki

Državna sekretarka Gorišek je v okviru panela na temo ravnanja z odpadki predstavila stanje v Sloveniji, z vsemi izzivi s katerimi se sooča in dobrimi praksami ter poudarila pomen dviga zavez mednarodne skupnosti na področju preprečevanja onesnaževanja morja z odpadki, še posebej s plastiko. Poročala je o uspešnem ločenem zbiranju odpadkov v Sloveniji in o načrtovanju predelave ostankov v izdelke in energijo.

Skupna izjava o sodelovanju na področju trajnostnega upravljanja z odpadki

V skupni izjavi splošne narave se okoljski ministri SEP območja zavzemajo za okrepitev sodelovanja na nacionalni, regionalni in globalni ravni na področju ravnanja z odpadki, ki postaja eno od najbolj perečih okoljskih izzivov SEP območja. Sodelovanje naj bi se tako okrepilo z vzpostavitvijo SEP platforme, ki naj bi povezovala različne deležnike, od vladnih predstavnikov, javnega sektorja, nevladnih organizacij in strokovnjakov. Finančni viri za podporo dejavnostim platforme naj bi se zagotavljali iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Instrumenta za predpristopno pomoč ter drugih skladov.

Vode brez meja

Na panelu o vodah je državna sekretarka izpostavila pomen čezmejnega vodnega sodelovanja kot katalizatorja miru in stabilnosti: »Aktivno čezmejno sodelovanje v mednarodnih povodjih je ključno za izboljšanje vodne, prehranske in podnebne varnosti. Zato kot posebej pomembno prepoznavamo delovanje bilateralnih vodnih komisij s sosednjimi državami in delovanje mednarodnih vodnih komisij kot sta Mednarodna komisija za Savski bazen in Mednarodna komisija za reko Donavo. Slovenija je v okviru tega sodelovanja dosegla zaznavno izboljšano ekološko stanje rek Drave, Mure in Save ter zmanjšanje poplavne ogroženosti tudi s pomočjo vzpostavitve sodobnega sistema za napovedovanje poprav v porečju reke Save.«

Vpetost Slovenije v procese v okviru treh evropskih makroregij, Donavske (EUSDR), Jadransko Ionske (EUSAIR) in Alpske (EUSALP) Sloveniji omogoča nadgrajevanje naslavljanja okoljskih vsebin z naprednimi tehnologijami ter aktivno povezovanje upravljanja s porečji, obalo in morjem. Prav tako so bili narejeni pomembni koraki pri upoštevanju zelene infrastrukture pri načrtovanju razvoja. Slovenija se tako lahko prišteva med države, ki uspešno izvajajo načela Konvencije o varstvu čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer in s pomočjo dobrih praks postaja ambasador pomena čezmejnega vodnega sodelovanja za mir in trajnostni razvoj.

Na konferenci so predvajali tudi posnetek direktorja Centra odličnosti Vesolje-SI in profesorja na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Tomaža Rodiča, ki je predstavil prvi slovenski satelit. Posnetek prikazuje uporabnost tega sodobnega orodja v mednarodnih porečjih na izbranih primerih Donave, Save, Soče in Jadrana za pripravo sodobnih načrtov upravljanja s porečji, poplavami, obalo, morjem in pomorskim prostorskim planom, vključno s prilagajanjem na podnebne spremembe.

Srednjeevropska pobuda (SEP)

SEP omogoča mreženje in razvitje projektnih idej med državami kot dopolnitev in nadgradnjo povezovanj ter sodelovanja v okviru obstoječih evropskih makro regionalnih strategij, finančnih mehanizmov in drugih aranžmajev. Sestavlja jo 17 držav: Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Črna gora, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška, Madžarska, Italija, Moldavija, Ukrajina in Slovenija.

Več informacij o konferenci na spletu SEP

Sodobno spremljanje stanja in upravljanje s čezmejnimi povodji, obalo in morjem (video objavljen na spletu Youtube)