V objavi Odstranjevanje japonskega dresnika in drugih invazivk ob Dravinji, z dne 20. 9. 2021 smo poročali o začetku odstranjevanja japonskega dresnika.

Odstranjevanje invazivk na brežinah Dravinje se izvaja s štirimi različnimi metodami odstranjevanja. Ukrepe vodi partner projekta LIFE-IP NATURA.SI, Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), izvaja pa jih izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o. Izvajanje odstranjevanja invazivk poleg vodilnega partnerja redno spremljajo tudi partnerji projekta z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. 

Kot smo poročali, so se dela na brežinah Dravinje pričela konec letošnjega poletja. Dela potekajo na skupno 800 m² površine. Odstranjevanje invazivk je razporejeno v letošnje in prihodnji dve leti. V letošnjem letu se izvajajo najzahtevnejša dela v okviru odstranjevanja invazivk, ki bodo v nadaljevanju preprečevale njihovo razraščanje. Celostno pa bo odstranjevanje invazivk z uporabo različnih metod odstranjevanja pripomoglo tudi k zmanjševanju poplavne ogroženosti, doseganju dobrega stanja voda in izboljšanju stanja habitatov. Trenutno je zaključena ročna košnja nadzemnega dela dresnika. Dresnik je bil zmlet in naložen v vreče, ki so bile odpeljane v sežigalnico zbirnega centra odpadkov. Po košnji nadzemnega dela dresnika se je pripravilo tla za polaganje potaknjencev bele vrbe (Salix alba).

Bela vrba pomaga omejevati rast invazivk

Na DRSV smo se na podlagi znanja strokovnjakov za upravljanje z vodami odločili, da za potaknjence uporabimo belo vrbo, saj ima vrsta veliko moč vegetativnega razmnoževanja. Bela vrba zelo intenzivno odžene s potaknjencev in ima velik prirastek v relativno kratkem času. Z močnim ukoreninjanjem iz vej in neposrednim prekrivanjem površine predvidevamo, da bodo vrbe zavirale rast dresnika, hkrati pa predvidevamo, da bodo (pod pogojem uspešnega ukoreninjenja) zaradi svoje hitre rasti konkurenčne dresniku in se bodo z nekaj pomoči lahko prebile v zgornji sloj.

Glede na značilnosti bele vrbe partnerji pričakujejo, da bodo mlada drevesa v času projekta že prerasla območja, kjer se sedaj pojavlja dresnik. Do polne drevesne višine pa bodo vrbe potrebovale okrog 20 let. Tako se poleg sanacije brežin, preraslih z invazivkami, spodbuja in ohranja lokalno značilna zarast ob Dravinji.

Kombinacija s filcem in vrbami

Po končanju metode odstranjevanja invazivk s prekrivanjem z vrbovimi popleti sledi metoda odstranjevanja invazivk s pomočjo prekrivanja z materiali iz poliesterskih in polipropilenskih vlaken, splošno znanih pod imenom geotekstil – filc. Metoda je že uveljavljena tako v tujini kot doma. Uporabili so jo že v Triglavskem narodnem parku (izven brežin vodotokov), kjer se je izkazala za uspešno, zato so se partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI odločili preizkusiti metodo tudi na brežini Dravinje. Geotekstil - filc ne izloča delcev v vodo, je obstojen, ne razpade na sončni svetlobi ter prepušča vodo. Hkrati pa je cenovno primeren, saj gre pri omejevanju dresnika za prekrivanje velikih površin.

S prekrivanjem se omeji rastne pogoje pod prekrito površino, poviša se temperatura in omeji aerobne kot tudi anaerobne procese. Tako se zavira rast dresnika. Kljub razširjeni uporabi metode s prekrivanjem pa metoda še ni bila uporabljena na brežinah vodotokov. Pravilna izvedba na brežinah predstavlja velik izziv, saj so vlečne sile vode v primeru visokih voda izjemno velike in lahko kaj hitro uničijo takšno metodo.

S površin na brežinah Dravinje, preraslih z dresnikom, so že odstranili nadzemne dele, izvaja se izravnavanje in priprava površine za prekrivanje z geotekstilom - filcem.

Z odstranjevanjem invazivk in zasaditvami vrb pomagamo naravi in sebi

Z izvedbo metod odstranjevanja invazivk bomo vzpostavili avtohtono obrežno zarast, ki s svojim koreninskim sistemom prispeva k utrjevanju brežin vodotokov in zmanjšanju erozije. Kompleksnost obrežne zarasti (raznolika starostna in vrstna sestava), strnjenost in širina obrežnih pasov so tiste značilnosti, ki omogočajo pravo delovanje obrežnih pasov. Stabilizacija brežin, preprečevanje erozije in odnašanja brežin, senčenje vodotoka (uravnavanje temperature vode), oblikovanje habitatov za vodne in obvodne organizme, preprečevanje prekomernega vnosa hranil in drugih snovi z okoliških (predvsem kmetijskih) površin in posredno pozitiven vpliv na kakovost podtalnice, vse to opravlja ustrezna obrežna zarast. V Sloveniji je bil namreč, glede na zgodovinske podatke, v obrežnem pasu rek v vseh regijah prisoten listopadni gozd, tudi ob nižinskih rekah, kjer je danes prisotna bolj enostavna vegetacija z grmovjem, občasno prisotnostjo gozda in travnikov.

Z odstranitvijo invazivk in vzpostavitvijo obrežne zarasti želimo obrežnemu pasu povrniti navedene funkcije in s tem pomagati naravi in človeku.