Slovenija je kot primer dobre prakse prikazala pravkar zaključeno strateško okoljsko presojo za Pomorski prostorski načrt Republike Slovenije vsem državam članicam in odprla razpravo na tematiko presoj sprejemljivosti na varovana območja.

Komisija je predstavila težave pri transpoziciji Direktive o presoji nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, zaradi ne dovolj natančnega prenosa direktive. Ker je skladnost s projektov z navedeno direktivo temeljno za črpanje vseh EU sredstev tudi iz sklada za odpornost in okrevanje, je pozvala vse države k čim hitrejši ureditvi zakonodaje.

Poudarjena je bila nujnost pravilnega zakonodajnega prenosa in obveznosti držav, ki izhaja iz 4. člena Pogodbe EU (princip sodelovanja). Pri vsebini presoj je bilo poudarjeno upoštevanje kumulativnega vpliva in monitoringov ter učinkovit inšpekcijski nadzor. Razprava je poudarila, da okoljske presoje pomembno prispevajo k trajnostnim projektom in zmanjšanju vplivov na okolje in je zato treba poudariti njihov pozitivni prispevek k razvoju. Obravnavana je bila tudi legalna možnost za primer neskladnosti z evropskim pravnim redom, ki jo je EU sodišče poimenovalo »a posteriori« in lahko velja samo za redke primere kršitev. Obravnavana je bila tudi potekajoča tožba pred evropskim sodiščem za področje okoljskih presoj, ki predstavljajo tretjino vseh tožb na okoljskem področju. Razložen je bil princip »nepomembna škoda« (»no significant harm«), ki velja za črpanje iz EU sredstev in prikazana obširna lista, ki jo je pripravila Komisija za preverjanje projektov z okoljskih vidikov: podnebne spremembe - ukrepi za blaženje in ukrepi za prilagajanje, trajnostna raba in varovanje voda, varstvo pred onesnaženjem in kontrola, varstvo in prenova biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter krožna ekonomija, zato je pomembno, da so ti vidiki v strateških presojah obravnavani vsebinsko popolno, saj bodo tako prijavitelji lahko hitreje prijavljali projekte.