Državna sekretarka je na posvetu izpostavila ključne napotke pri kandidiranju za evropska kohezijska sredstva v obdobju 2021–2027: »Vsem potencialnim upravičencem, od občin, podjetij do javnih institucij, v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko svetujemo, da pri pripravi projektov sledijo usmeritvam ministrstev. Na vseh ravneh sistema izvajanja evropske kohezijske politike in drugih evropskih virov je ključno fokusiranje. Zavedamo se, da je usklajevanje interesov in želja zahtevno, a treba je vztrajati in v dialogu določiti glavne prioritete.« Svetovala je tudi, da se iz naložbenih načrtov izključi vsebine, za katere že zdaj vemo, da ne bodo mogle biti sofinancirane iz evropskih kohezijskih virov in za primer navedla gradnjo vrtcev in šol. Skladno z usmeritvami Evropske komisije se takšne naložbe ne morejo več potegovati za kohezijska sredstva. Pomembno je tudi, da se potencialni upravičenci pri načrtovanju naložb izogibajo drobljenju, ki med drugim predstavlja dodatno administrativno breme.

Glede procesa programiranja sredstev evropske kohezijske politike obdobja 2021–2027 je državna sekretarka pojasnila, da je trenutno za okvirno pet milijard izkazanih potreb, na razpolago pa je 3,3 milijarde evrov. »Čez poletje smo poskušali z ministrstvi čimbolj uskladiti vsebine, predvidene za sofinanciranje. Ob tem se držimo prioritetnih okvirov, določenih s strani Evropske komisije, in upoštevamo vidik regionalnih specifik. Presojamo tudi, ali gre za redne dejavnosti, ki bi morale biti financirane z nacionalnih oziroma drugih virov. Prav tako se želimo izogniti razdrobljenim aktivnostim. V novembru in decembru bomo izvedli delavnice s širokim krogom deležnikov in skladno z zaključki delavnic po najboljših možnostih uskladili operativni program. Predvidevamo, da bo Evropska komisija operativne programe držav članic dokončno potrdila sredi leta 2022, z njihovo implementacijo pa bi po tem scenariju lahko začeli v začetku leta 2023,« je povedala državna sekretarka.

V zvezi z izvajanjem evropske kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju je državna sekretarka izpostavila glavno spremembo v primerjavi s prejšnjimi obdobji: »Stopnja sofinanciranja v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija bo ostala na 85 odstotkih, v Zahodni Sloveniji pa bo znašala 40 odstotkov. Kot je bilo dogovorjeno na vladi, bomo razkorak za manj razvita območja Zahodne Slovenije reševali s pomočjo sredstev državnega proračuna. V medresorskem usklajevanju je regionalna karta, ki bo tudi podlaga za določitev stopnje sofinanciranja iz državnega proračuna. Manj razvita območja bodo deležna večje podpore,« je pojasnila.

V svoji predstavitvi se je osredotočila tudi na komplementarnost različnih virov financiranja: »Razpoložljivih evropskih sredstev je veliko – poleg kohezije so tukaj še sredstva za okrevanje in odpornost. Za povečanje učinkov teh sredstev, moramo zagotavljati njihovo komplementarnost in poskrbeti, da ne bo prihajalo do dvojnega financiranja. Ne glede na obseg evropskih sredstev, je teh še vedno premalo za vse potrebe, zato bo treba kombinirati različne vire – kohezijo, Načrt za okrevanje in odpornost, sredstva državnega in občinskih proračunov, pa tudi centralne evropske programe in zasebna sredstva,« je še poudarila.

Približno 60 različnih deležnikov iz Posavja je po uvodnem delu konference razpravljalo o razvojnih prioritetah regije: Gospodarsko močno in pametno Posavje, Družbeni razvoj Posavja, Zeleno in nizkoogljično Posavje, Mobilno in dostopno Posavje, Skladen prostorski razvoj – povezava mesta in podeželja.