Kot je povedal minister Hojs, so pandemija in drugi družbeno-ekonomski dejavniki bistveno prispevali k okrepitvi sovražnosti in polarizaciji. »Priča smo pojavu novih oblik ekstremizma in terorizma, ki večino svojih aktivnosti - predvsem pripravljalnih in načrtovalnih, z izkoriščanjem novega tehnološkega razvoja seli na splet. S tem postajata ekstremizem in terorizem vse bolj razdrobljena in nepredvidljiva,« je dejal Hojs in poudaril pomembnost pravočasnega prepoznavanja nastanka radikalizacije in identifikacije dejavnikov, ki spodbujajo oziroma omogočajo nastanek radikalizacije.

V sodelovanju z mednarodnimi partnerji je EU na tem področju naredila izjemen napredek - od prve Strategije EU za preprečevanje radikalizacije, akcijskega načrta, posebnih smernic do moderne, trenutno aktualne Agende EU za boj proti terorizmu. »Na tej poti smo se naučili, da potrebujemo več povezovanja. Na tej osnovi lahko danes bolje in pravilneje razumemo razvoj radikalizacije in smo lahko  uspešnejši  in učinkovitejši pri njenem preprečevanju,« je povedal minister.

Povezovanje policijskih in varnostno-obveščevalnih struktur je v EU preraslo v zgledno medagencijsko sodelovanje, ki poleg tradicionalnih varnostnih deležnikov vključuje tiste, ki se bistveno prej srečajo z radikalizacijo v družinah, šolah idr. »Še več, tisti najbolj ambiciozni utirajo pot prehodu iz med-agencijskega v t. i. vse-skupnostno sodelovanje. Ta vključuje vse deležnike, ki imajo kakršnokoli odgovornost pri preprečevanju radikalizacije. Menim, da je povezovanje znanosti in prakse pravilna odločitev. S tem je treba nadaljevati, ker to poleg pravilnejšega in celovitejšega razumevanja vsebin bistveno prispeva k  načrtovanju skupnih učinkovitejših politik na tem področju,« je izpostavil minister.