Osrednja točka pogovorov, na katerih so sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Kristina Šteblaj, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Božo Predalič, je bila podpora misiji GREMO (GREen MObility) in preobrazba avtomobilske industrije v četrti industrijski revoluciji.

Današnji dogodek se je začel z vodenim ogledom razstavljenih izdelkov, ki že nakazujejo preoblikovanje avtomobilske industrije in gradnjo kompetenc na področjih visoko učinkovitih elektromotorskih in baterijskih sistemov ter lahkih materialov, nadaljeval pa se je z delovnim sestankom vlade in predstavniki avtomobilske industrije. Na razstavi so direktorji ali predsedniki uprav podjetij SIJ Acroni, Hidria, Domel Holding, Kolektor, Iskra Mehanizmi, Tab, d. d., Talum, Unior, LTH Castings spregovorili o delovanju podjetij, predvsem na področju elektromobilnosti.

Sij Acroni v tem času že proizvaja 25 % produktov, namenjenih elektromotorjem. V misiji GREMO načrtujejo 100 milijonov evrov vredne naložbe, s katerimi bi podvojili obstoječe zmogljivosti. Poudarjajo ekološko trajen način in 100-odstotno reciklirano tehnologijo ter nizek ogljični odtis v primerjavi s konkurenti. Podjetje Hidria ima že 50 let izkušenj v proizvodnji elektromotorjev, od leta 2010 pa že razvijajo segment elektromobilnosti, nedavno je bil položen tudi temeljni kamen za investicijo, s katero želijo v podjetju zagotoviti dodatne zmogljivosti za rotorske lamele in pakete za elektromotorje za potrebe hibridnih in električnih vozil. Z investicijo načrtujejo tudi več kot 300 milijonov evrov prihodkov in 100 novih delovnih mest. Prednost pred konkurenco podjetje vidi prav v inovativnih produktih na področju elektromobilnosti.

Tudi Domel ima že 75-letno tradicijo v proizvodnji elektromotorjev. Del proizvodnje je vezan na tradicionalno avtomobilsko industrijo, večji del pa na hibridna in električna vozila. V podjetju ocenjujejo, da je e-mobilnost priložnost tako za avtomobilsko industrijo kot mikro industrijo. Podjetje je pri oblikovanju električnega kolesa sodelovalo s Fakulteto za strojništvo in pri tem dokazalo, da znajo narediti vrhunski izdelek tudi na področju e-mobilnosti. GREMO za podjetje predstavlja povezovanje industrije in znanosti ter pomeni dobro pot, da se podjetje uveljavi na svetovnem trgu. Podjetje Kolektor ima dobro milijardo evrov prometa iz avtomobilskega dela in za vstop koncerna v električno mobilnost so se odločili že pred več leti. Na razstavi so bili tako prikazani izdelki, ki jih še pred petimi leti v podjetju niso imeli, pri tem pa gre za izdelke, ki so kompleksni in imajo visoko dodano vrednost. Koncept GREMO za podjetje pomeni razvoj in sodelovanje z univerzami, partnerji, znanjem in investicijami.

Podjetje Iskra Mehanizmi vse bolj deluje v smeri inteligentne mehatronike. Podjetje je samostojno investiralo v novo tovarno, vredno 40 milijonov evrov, potrebno za nadaljnjo rast in razvoj podjetja, ob tem pa predvidevajo, da bo treba še dodatno graditi proizvodne zmogljivosti. Novi produkti, ki jih razvijajo, gredo v smer zelene mobilnosti, čiščenja okoljskih izpustov, veliko pozornosti pa namenjajo inovacijam svetovnega ranga.

Tudi podjetje TAB, d. d., ima že 56-letno tradicijo. Proizvajajo svinčene baterije, imajo 1500 zaposlenih in 350 milijonov evrov vredno realizacijo. Usmerjeni so v zeleno, digitalno mobilnost, sodelujejo s tujimi partnerji in želijo biti prisotni na mestih, kjer bo govor o zeleni, električni mobilnosti. Prav tako so poudarili, da so za tuje podjetje razvili hranilnik električne energije, v prihodnjih letih pa načrtujejo nove zaposlitve za 300 ljudi.

Podjetje Talum ima 70-letno tradicijo proizvodnje in izdelave aluminija. Izdelujejo produkte z višjo dodano vrednostjo, prav tako so že vstopili na področje elektromobilnosti. Tudi podjetje Talum načrtuje dodatne zaposlitve, v prihodnje pa nameravajo še več vlagati v raziskave in razvoj. Za podjetje Unior je evropska mobilnost izziv, podjetje pa že proizvaja izdelke za električna in hibridna vozila. Podjetje LTH Castings je eden večjih slovenskih izvoznikov, izdelujejo aluminijaste izdelke, komponente in tudi nove produkte. Prisotni so tudi na področju elektromobilnosti, predvsem za ohišja baterij elektronike, vgrajenih polnilcev (»on board chargerjev«) in pretvornikov. Podjetje se lahko pohvali tudi z nagrado za Mobility Solutions, ki so jo prejeli za svoje izdelke.

Po ogledu razstave so se predstavniki vlade in avtomobilski konzorcij sestali na delovnem srečanju. Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem nagovoru poudaril, da je bila vlada tudi pred finančno in gospodarsko krizo v letu 2008 glede elektromobilnosti in zelenega prehoda podobno ambiciozna kot zdaj, potem pa »smo se v času krize pogovarjali o tem, kako stabilizirati javne finance in zagotavljati dodaten kisik za gospodarstvo in teme zelenega prehoda so enostavno izginile z dnevnega reda. Po petih letih se je vse to vrnilo.« Dodal je, da nas dogajanje v preteklosti uči dvoje: »Prvič, kadar gori streha, se ne ukvarjamo s tem, kako bomo izboljšali notranjo opremo in zagotovili večjo kvaliteto življenja v zgradbi, ampak se ukvarjamo z gašenjem. Drugo, kar nas to uči, pa je, da ta tema ni izginila za večno, temveč da gre za probleme, ki jih je treba nasloviti, in če pride do zastojev, je to treba vrniti na dnevni red, kjer se bo človeštvo soočilo bolj odgovorno s temi izzivi kot v preteklosti, kar bo terjalo napore in vlaganja ter spremembe pa tudi v nacionalnem smislu prilagoditve, ki bodo po eni strani zahtevne in po drugi strani tudi drage.«

»Govorimo o potrebah po velikih vlaganjih, podnebne cilje pa je nemogoče doseči brez upoštevanja jedrske energije, kar je ena ključnih debat, ki poteka deloma v ozadju, deloma v ospredju. Odvisno je tudi, koliko časa bo ta prehod trajal, če bo ta razprava vodila v vključenost jedrske energije v ta prehod. Zato potrebujemo spremembo nekaterih odločitev na evropski ravni. Če bo tako, potem bo ta prehod hitrejši, če pa ta razprava ne bo pripeljala do tega, da se jedrska energija vključi v ta okvir, bo ta prehod bistveno počasnejši, kot sedaj mislimo, in na to je treba računati,« je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša je tudi poudaril, da je pri aktualnem dogajanju ključna izmenjava informacij. »Ključno je, da iz podatkov, ki jih imate, pristojne institucije naredijo tudi makroekonomske ocene. Tu je vedno nekaj zamika, tako da so vse informacije, ki jih lahko zagotovite, za nas izjemno pomembne. Kar pa je prispevek z vladne strani, pa je to, da glede na realnost in hitrost vseh teh sprememb, katerih del ste tudi vi, znamo pomagati na pravi način. Zato, da je okolje, v katerem delujete in ustvarjate dodano vrednost, iz katere se praktično financira vse v tej državi, čim bolj ugodno, da je to okolje takšno, da znamo oceniti kadrovske projekcije, razpise, porabo sredstev, ki jih imamo za oba prehoda na voljo iz evropskih skladov. Z vladne strani imamo osnovne podatke in če vse skupaj združimo, lahko dosežemo dober rezultat,« je dejal predsednik vlade in zaključil, da je vlada iniciativo avtomobilske industrije resno vzela, »čeprav smo precej obremenjeni z reševanjem drugih problemov po Evropi, za katere Slovenci niso slišali, pa vendar tega vidika tudi ne zanemarjamo«.

Po sestanku je sledila novinarska konferenca, na kateri sta sodelovala direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak in predsednik vlade Janez Janša. Iztok Seljak je poudaril, da smo v »začetni fazi električne mobilnosti«. Trend se bo v nekaj letih izjemno pospeševal tudi zaradi dejstva, da moramo za zaščito planeta zmanjšati emisije in ustaviti podnebne spremembe.

Avtomobilska industrija ne sme zaostajati pri teh spremembah. »Naš cilj ni zadržati te zdajšnje prodaje, ampak se čutimo sposobni v novi realnosti biti aktivni dobavitelj, za kar so potrebna dodatna sredstva,« je dejal direktor Seljak in dodal, da avtomobilska industrija potrebuje podporo okolja, države, ministrstev, znanosti, okolja. Iztok Seljak je tudi poudaril, da je bil danes sprejet dogovor, da bosta avtomobilski konzorcij in vlada v prihodnjih tednih intenzivno delala na oblikovanju sklada za prehod v zeleno mobilnost. »Vsebinsko in časovno koordinirano bomo pristopili k temu, da se bodo skupaj ti ambiciozni, a uresničljivi načrti realizirali,« je še zaključil Seljak.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da bo v začetku naslednjega meseca v Glasgowu potekal svetovni podnebni vrh, saj so podnebne spremembe eden ključnih izzivov človeštva. »Zmanjševanje CO2 in ogljikov je tisti način, s katerim se človeštvo s tem podnebnim izzivom spopada. 20 % tega izziva predstavlja promet in brez tega, da tu pride do prehoda na drugačen način pogona in drugačno uporabo drugih energetskih virov, teh ciljev enostavno ne bo mogoče doseči,« je povedal premier. Poudaril je, da pri tem ne govorimo le o avtomobilski industriji, govorimo pa predvsem o njej, ker je to eden ključnih načinov mobilnosti v sodobnem svetu. »Tukaj je slovenski avtomobilski grozd zelo pomemben del tega segmenta. Omenjeno je bilo, da ta industrija predstavlja skoraj 20 odstotkov našega izvoza in izvoz je v Sloveniji generator gospodarske rasti. S temami, ki smo jih danes odpirali in poskušali zapirati, ne naslavljamo samo vprašanja izpustov CO2 in prehoda na brezogljično mobilnost, ampak naslavljamo tudi vprašanje razvoja inovacij in kvalitete življenja v Sloveniji,« je dejal predsednik vlade Janez Janša.

»Veseli smo takšnih vertikalnih povezav, kot je projekt GREMO. Iz takšnih povezav ne izhajajo samo zelo konkretni poslovni pozitivni učinki za tiste, ki sodelujejo, ampak takšne povezave olajšujejo tistim, ki smo odgovorni, da izboljšujemo gospodarsko in poslovno okolje, kajti kjer so stvari bolj jasne, povezane, je možno z ukrepi, ki jih vlada sprejema, nasloviti cel grozd problemov skupaj. V to smer je potekala tudi današnja razprava,« je povedal premier.

Poudaril je tudi, da bodo že v naslednjem tednu pristojna ministrstva imenovala koordinatorje, ki se bodo ukvarjali z nastalimi dilemami in odprtimi vprašanji, vlada pa bo na podlagi njihovega dela do konca leta sprejela tudi ustrezno strategijo o tem, kako pomagati vsem tistim, ki bodo v Sloveniji s slovenskim prispevkom v Evropi in svetu, obravnavali izziv brezogljične mobilnosti. »Osnove so zelo dobre, to ste lahko tudi videli na kraju samem na predstavitvah, kjer je bilo jasno, da tu ne gre zgolj za majhne niše, ki se skušajo zapolniti, ampak za kompleksen pristop pri celotnem projektu, torej gre za motorje, pogonske mehanizme, za baterije, torej za vire energije in tudi za samo zgradbo vozil, kar pomeni, da je slovenska industrija sposobna prispevati produkte, ki predstavljajo bistvene sestavne dele brezogljične mobilnosti v prihodnje,« je poudaril premier in dodal, da je prav to dodaten motiv, da tudi na vladni strani združimo moči in hitreje naredimo tisto, kar v tem trenutku lahko.

»Iz virov, ki jih je Slovenija izpogajala v okviru načrta za okrevanja in odpornost, so sredstva tako za zeleno preobrazbo kot za digitalni prehod, v produktih in dejavnostih projekta GREMO pa se stika oboje, tako da je možno iz različnih virov zagotavljati podporo,« je povedal premier in zaključil, da se bomo organizirali tako, »da bo to potekalo ob vključitvi pristopov evropskih držav v zadnjem letu«. »Slovenija bo preučila te modele in vse, kar bomo počeli, bo v okviru nacionalne in evropske regulative, ki se pospešeno prilagaja zagotavljanju pogojev za čim hitrejši zeleni in digitalni prehod.«

Predsednik vlade je v nadaljevanju novinarske konference odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev in novinark.

V odgovoru na novinarsko vprašanje glede nakupa avtomobilov je dejal, da je danes v Evropi od danes na jutri težko kupiti celo rabljene avtomobile. »Delno je to posledica zastojev v dobavi surovin, delno pa tudi v velikem povpraševanju.« To povpraševanje se je, kot je dejal premier, povsod povečalo in predstavlja dodaten pritisk na trg. Ob tem je povedal, da so prodajni rezultati še vedno dobri in niso katastrofalni. »Trend ni tak, kot bi lahko bil, če bi bilo dovolj surovin za vse, kar se potrebuje.« Glede trenutnega stanja je dejal, da je skrb vzbujajoče, da pa se je Evropa veliko naučila iz zadnje gospodarske in finančne krize in dogradila nekatere mehanizme, zaradi katerih se ne more zgoditi to, kar se je takrat, ko smo morali sistemske banke reševati z denarjem davkoplačevalcev. Drugačno je, kot je dejal, tudi stanje na trgu nepremičnin. Vsaka resna gospodarska kriza se razbohoti, da je občutna za vse, preko finančnega sistema. »Trenutno je tukaj stabilnost zagotovljena, zato so napovedi bistveno bolj optimistične, kot so bile leta 2009 in se je začela svetovna in gospodarska finančna kriza, ki jo je Slovenija še posebej občutila, kjer smo imeli eno najdaljših recesij v Evropi.«

Predsednik vlade je v nadaljevanju odgovorov na novinarska vprašanja dejal, da je lahko prispevek Slovenije kot majhne države k splošni energetski sliki majhen. Dejal je, da je stanje zelo jasno. »Imamo približno tretjino nacionalne energetske bilance iz TEŠ-a, tretjino iz nuklearne elektrarne in tretjino iz ostalih virov. Premog ali plin bomo lahko nehali kuriti, ko bomo to tretjino nadomestili iz drugih virov.« Ob tem je dejal, da za časa svojega življenja ne moremo pričakovati tehnoloških prebojev, ki jih danes še ne poznamo. »Ne samo za nas, ampak za večino držav v Evropi je rešitev jasna. Brez povečanja elektrike iz nukleark ne bo mogoče doseči niti zadovoljive niti zadostne oskrbe prebivalstva, v večini evropskih držav niti podnebnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Torej, ne bo brezogljične družbe do leta 2050, ne v Evropi ne kjerkoli drugje, če ne bomo začeli realno gledati na možnost nuklearne energije.« V nadaljevanju je dejal, da ta razprava v Evropi poteka, na naslednjem evropskem vrhu bo to ena ključnih tem, izhod pa je, kot je dejal premier, popolnoma jasen. »Države, ki se same zaradi različnih razlogov ne bodo odločile in vključile jedrske energije v nacionalno energetsko bilanco, bodo morale opustiti zadržke do drugih držav in do evropske strategije.« Po mnenju predsednika vlade je na tem področju veliko sprenevedanja. »Kitajska formalno podpira Pariški sporazum in doseganje podnebnih ciljev, doma pa gradi termoelektrarne na premog in to pospešeno, še posebej sedaj, ko so bili zaradi sušnih in ostalih zadev prisiljeni sprožati redukcijo. Stare nuklearne termoelektrarne razgrajuje in prodaja drugam.« Ta vprašanja so, kot je dejal premier, kompleksna, in Evropa, kjer emisije CO2 predstavljajo manj kot deset odstotkov emisij na celem svetu, tega problema sama ne more rešiti. Ob tem je dejal, da je pomembno, da smo zgled drugim in da vodimo te aktivnosti, ne sme pa se zgoditi, da bodo tudi v Evropi redukcije, ker moderna družba tega enostavno ne prenese več. To bi imelo, kot je dejal predsednik vlade, velike socialne posledice, večje od podnebnih sprememb. »Zato je treba ohraniti zdravo pamet in sprejeti tveganja, ki jih prinašajo viri, ki so praktično brezogljični,« je dejal premier.

Glede zadolženosti Slovenije v času epidemije covida-19 je dejal, da je Slovenija v tem v času povečala svojo zadolženost tako kot vsi drugi, vendar za četrtino manj kot preostale države evrskega območja. »Če se ne bi, bi danes imeli verjetno negativno gospodarsko rast. Tako pa je napoved za letos preko šest odstotkov, s čimer bomo lažje pokrili stroške. Poleg tega smo z refinanciranjem dolga in pametnim zadolževanjem v zadnjem letu bistveno znižali obremenitev letnih proračunov, kar se tiče financiranja dolga. V letih 2014 in 2015 smo za refinanciranje oziroma za obresti za dolg države dali preko tri odstotke BDP. Sedaj gremo proti 1,3 odstotka, kar je še enkrat lažje, in tudi v deležu BDP-ja se državni dolg znižuje. Znižal se bo naslednje leto in tudi leta 2023.« Predsednik vlade je ob tem dejal, da smo bistveno boljši od povprečja v EU, še posebej pa boljši od povprečja evrskega območja, s katerim se lahko primerjamo.