Istanbulska konvencija je mednarodna pogodba na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki jo Slovenija ratificirala 5. februarja 2015. Obsega široke preventivne in zaščitne ukrepe ter številne obveznosti za zagotavljanje zadostnega odzivanja kazenskega pravosodja na takšne resne kršitve človekovih pravic, posega pa tudi na novo področje z zahtevo po obravnavi osnovnih vzrokov nasilja nad ženskami, kot so spolni stereotipi, tradicije, ki so škodljive ženskam, in splošno izražanje neenakosti spolov.  

Poročilo o uresničevanju določil Istanbulske konvencije je ocena skladnosti zakonodaje in ukrepov države na vseh področjih konvencije, ki jo je opravila Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (skupina GREVIO), neodvisni organ za spremljanje človekovih pravic, ki ima nalogo spremljati izvajanje konvencije.

Skupina GREVIO je ugotovila, da so slovenski organi dosegli velik napredek pri oblikovanju celovitega zakonskega in institucionalnega okvira ter okvira politik na področju preprečevanja nasilja v družini. Ob priznanju pozitivnega napredka na področju nasilja v družini in kazenske zakonodaje pa poročilo tudi poudarja, da je manj politične pozornosti, financiranja in politične podpore usmerjene k drugim oblikam nasilja nad ženskami, ki jih obravnava konvencija. Zato je eno od priporočil skupine GREVIO, da se mora Slovenija v prihodnje na vse oblike nasilja nad ženskami odzvati na celosten način, pri čemer je sprejetje novega obsežnega strateškega dokumenta, ki obravnava vse oblike nasilja nad ženskami, ključ do doseganja tega cilja.

Skupina GREVIO je opazila tudi druga področja, na katerih je potrebno izboljšanje z namenom doseganja višje ravni skladnosti z zahtevami Istanbulske konvencije, ki pa se nanašajo predvsem na spolno nevtralen pristop zakonskih določb in političnih dokumentov, ki obravnavajo nasilje nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, v Sloveniji. Po mnenje skupine GREVIO je potrebnega več truda, da bi zakonodajni in drugi ukrepi, pa tudi usposabljanja in ukrepi na področju ozaveščenosti, obravnavali različne oblike nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, kot s spolom povezan pojav.

Vlada je ob sprejemu poročila skupine GREVIO sprejela tudi Dodatek k Poročilu GREVIO, s katerim se je Republika Slovenija opredelila do priporočil GREVIO ter zadolžila ministrstva in vladne službe za izvajanje sprejetih priporočil skladno z njihovimi pristojnostmi. Vlada je s poročilom in dodatkom seznanila Državni zbor Republike Slovenije.