Najodmevnejši prispevek Slovenije na zasedanju je bil sprejem resolucije o zdravem okolju, ki na globalni ravni razglaša pravico do čistega, zdravega in trajnostnega življenjskega okolja. Sprejem resolucije predstavlja pomemben mejnik v slovenskih večletnih prizadevanjih pri povezovanju življenjskega okolja s človekovimi pravicami. Na globalni ravni resolucija širi okvir varovanja človekovih pravic na nekatere najbolj pereče izzive 21. stoletja.

Plod več kot desetletnih prizadevanj predstavlja tudi sprejem prve vsebinske resolucije o pravicah starejših, ki jo je Slovenija na tokratnem zasedanju predstavila skupaj z Argentino in Brazilijo. V tokratni resoluciji je Svet naslovil vprašanji diskriminacije na podlagi starosti in starizem.

Slovenija bo svoje aktivnosti na obeh področjih nadgrajevala v prihodnje. Posebej jasno ambicijo predstavlja dolgoročni cilj sprejetja mednarodno pravnega instrumenta za pravice starejših, ki bi zagotovil ustrezne standarde za varstvo njihovih pravic po celem svetu.

Slovenija se je na ministrski ravni udeležila slovesnosti ob okrogli obletnici sprejetja Deklaracije OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice, ki jo je pred desetimi leti naša država skupaj s skupino držav uspešno predstavila v Generalni skupščini OZN.

Slovenija se je močno angažirala tudi v okviru resolucije EU o stanju človekovih pravic v Afganistanu, kjer so se po odhodu zavezniških sil pojavili hudi izzivi na področju spoštovanja človekovih pravic. Z resolucijo je bil ustanovljen nov mednarodni mehanizem, ki bo izvajal nadzor nad kršitvami človekovih pravic in o njih poročal Svetu za človekove pravice. S pobudo o Burundiju se spreminja način nadzora kršitev človekovih pravic tudi v tej državi, resolucija o podnebnih spremembah pa ustanavlja novega posebnega poročevalca za to področje.

48. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice je potekalo med 13. septembrom in 11. oktobrom. Na tokratnem zasedanju je bilo sprejetih 28 pobud, Slovenija posebej pozdravlja uspešen sprejem resolucij o Siriji, otroških, zgodnjih in prisilnih porokah, smrtni kazni in pravici do zasebnosti. Slovenija posebej obžaluje zavrnitev resolucije o Jemnu, ki je z mandatom skupini uglednih strokovnjakov več let zagotavljala pomemben doprinos k razumevanju grobih kršitev človekovih pravic v tej državi.