Pred zasedanjem, ki je potekalo v avdiokonferenčni obliki, se je predsednik vlade tudi sestal tudi s predsednikom odbora regij Apostolosom Tzitzikostasom, s katerim sta spregovorila o večji vključenosti regij, mest in lokalnih skupnosti v okrevanje in odpornost.

Ob današnjem zasedanju je predsednik evropskega odbora regij Apostolos Tzitzikostas uvodoma dejal, da je pod vodenjem predsednika vlade Janeza Janše Slovenija naredila velike korake proti reformam, kar je pomembno za vse nas. "Prepričan sem, da naš odbor lahko računa na Slovenijo in da bomo nadaljevali tesno sodelovanje s slovenskim predsedstvom v naslednjih mesecih," je dejal Tzitzikostas in dodal, da je Slovenija prevzela predsedovanje, ko se je Evropa začela odpirati in ko se je začelo okrevanje. "Pozdravljamo včerajšnjo močno podporo zdravstvenih ministrov, da zgradimo evropsko zdravstveno unijo," je dejal ob tem in še dodal, da "vemo, da lahko računamo na vas in želimo, da tudi vi računate na nas in skupaj lahko zgradimo odporno prihodnost Evrope in prihodnost, blizu ljudem."

V uvodnem nastopu se je predsednik vlade Janez Janša uvodoma zahvalil evropskemu odboru regij za zelo konstruktivno sodelovanje v prvem delu slovenskega vodenja Sveta EU. "Mislim, da je to sodelovanje veliko prispevalo tako k razpravi, ki jo vodimo o prihodnosti EU kot tudi h ključnim temam, ki so v tem semestru odprte," je dejal predsednik vlade. "Omenili ste pomen vključevanja lokalnih skupnost, regij in mest v izvajanje načrta okrevanja in odpornosti, v Sloveniji smo si prizadevali, da je bil lokalni nivo vključen že v samo pripravo načrtov, ne samo v izvajanje, in z izjemno nekaterih držav, ki še nimajo potrjenih načrtov, je večina EU že v drugi fazi, torej v fazi pričetka izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, prav tako so prva sredstva že prišla na račune nacionalnih proračunov, tako da je v bistvu sedaj skrajni čas za to sodelovanje," je dejal premier. Izpostavil je tudi, da ima Slovenija neposredne dobre izkušnje pri spopadu z epidemijo in okrevanju po epidemiji prav na podlagi sodelovanja z lokalnimi skupnosti.
"Ravno včeraj je IMF podal napoved gospodarske rasti v Sloveniji v višini 6,3% in jo popravil za 40% glede na spomladansko napoved. Naš padec lani je bil nekje 4 % in smo torej v času, ko smo ujeli predkrizno raven, česar ne bi zmogli, če ne bi tesno sodelovali z lokalnim nivojem, lokalnimi skupnostmi, z regijskimi razvojnimi agencijami v tem času in jim tudi zagotovili bistveno več sredstev, kot so jih imeli na razpolago v času pred COVID," je dejal predsednik vlade in dodal, da bo slovensko predsedstvo absolutno vztrajalo na tem, da se lokalni in regionalni nivo vključi v izvajanje načrta okrevanja in odpornosti.
V povezavi z oblikovanjem zdravstvene unije, je predsednik vlade dejal, da je v Sloveniji primarno zdravstvo v pristojnosti lokalnih skupnosti. "Tudi v številnih evropskih državah je tako in večina zdravstvene oskrbe se dogaja na tem nivoju. Govoriti o zdravstveni uniji brez upoštevanja dejanskega težišča zdravstvenega sistema nima smisla, je pa res, da je pandemija dokazala, da v primeru večjih kriz, ne samo, da lokalni nivo ni dovolj, tudi nacionalni nivo ni dovolj, torej moramo združiti sredstva in sile, ko je treba najti odgovore na takšne izzive," je poudaril premier Janez Janša. Po njegovih besedah se je Evropska unija po prvem šoku ob začetku epidemije koronavirusa izkazala s financiranjem in spodbujanjem raziskav, tako da smo dobili cepiva bistveno prej, kot se je to dogajalo ob kakšnih drugih podobnih šokih v preteklosti. "Tudi distribucija cepiv, vodena z evropskega nivoja, je zgodba o uspehu, in to tudi, ko gre za globalno solidarnost. EU je največji donator cepiv zoper covid v tem času," je dejal premier Janez Janša.
Ko je spregovoril o zelenem dogovoru, je premier ocenil, da je vključevanja evropskega odbora regij ter vključevanje lokalnega in regionalnega nivoja v zeleni prehod ključnega pomena. "In sicer je to ključnega pomena iz dveh razlogov. Ena največjih pridobitev evropskega projekta je možnost, da si znotraj evropskega prostora izmenjujemo dobre prakse. Ni problema, ki v nekem delu Evrope ne bi bil dobro rešen. Kakršenkoli problem lahko izpostavite in obstajalo bo neko mesto, regija, država, kjer je takšen problem rešen zelo dobro. Ne samo dobro, solidno, ampak zelo dobro. Iz bogate zakladnice dobrih praks lahko jemljemo, tudi ko gre za zeleni prehod," je dejal predsednik vlade in dodal, da "brez resnega, tudi sistemskega vključevanja lokalnega in regionalnega nivoja, zelenega prehoda ni možno izpeljati."

"V različnih projektih, ki se delajo na evropski, nacionalni ravni, se včasih pozabi na to, da mora biti zeleno ne le na koncu, ampak tudi na začetku. Cel proces ne pomaga, če imamo lep rezultat, ki je brezogljičen, potrebujemo pa za ta rezultat elektriko iz nekega vira, ki še zdaleč ni trajnosten. Običajno se tega v teh razpravah o načrtih, bilancah na evropski ravni ne vidi, niti se ne vidi na nacionalni ravni, vidi pa se to tam, kjer ljudje ta produkt uporabljajo. Zato je vaš apel, da v deklaracijo srečanja v Glasgowu vključimo regionalni vidik, absolutno nekaj, kar podpiramo in se bomo trudili za to in mislim, da bomo dobili tudi dovolj zavezništva za to," je povedal premier.

Nazadnje je spregovoril še o konferenci o prihodnosti Evrope. "Hvala, ker ste v to vključeni in ker opozarjate na nekaj, kar je po mojem mnenju bistveno. Eno od vprašanj, ki se je postavilo v okviru razprave konference o prihodnosti Evrope je bilo namreč tudi, kako EU približati ljudem. Na to vprašanje se iščejo raznorazni odgovori, ki so velikokrat v polju fraz, ki ne pripeljejo nikamor. Kaj je blizu ljudem, pa zagotovo najbolj veste tisti, ki so ukvarjate z reševanjem problemov ljudi v vaši občini, mestu, regiji, tam se ustvarja tudi bistven del blaginje," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je pred dvajsetimi leti bil odgovor na to, kako približati EU ljudem, precej bolj jasen kot je danes. "Takrat se je vedelo, da je nekaj toliko bližje ljudem, kolikor bolj neposredno o tisti stvari ljudje odločajo. Tu govorimo o tem, kakšen vpliv imajo tisti, ki so izvoljeni in tisti, ki niso. Ta gradacija na evropski ravni je bila pred dvajsetimi leti jasna. Na prvem mestu so bile evropske institucije in medvladne povezave, takoj zatem, pa je bil lokalni nivo – regije, mesta in lokalne skupnosti, kjer vsi, ki predstavljate regije, mesta, lokalne skupnosti, ste bili tam izvoljeni, mnogi celo bolj neposredno kot se voli Evropski parlament ali pa nacionalni parlamenti, kjer imamo v glavnem proporcionalne sisteme - in je tu legitimnost velika. Na tretjem mestu je bil socialni dialog, na četrtem mestu nevladne organizacije in na petem mestu lobisti, " je orisal predsednik vlade. Navedel je, da se je to spremenilo tako, da so nevladne organizacije prišle pred izvoljene predstavnike po pomenu, ki se ga daje različnim subjektom.

"Tukaj mislim, da je potrebno stvari vrniti na realna tla in to gradacijo, ki se mora odražati tudi v številu zaposlenih in milijonih, ki gredo iz evropskih skladov za posamične dejavnosti, vrniti na to, da so na vrhu institucije, ki jih predstavljajo izvoljeni na nacionalnem, regionalnem nivoju, zatem sledi socialni dialog, ki združuje pomembnejše grupacije interesov in zatem so nevladne organizacije," je dejal premier. Izpostavil je, da so nevladne organizacije zastopniki nekih interesov in včasih se meja med nevladniki in lobisti briše, saj tudi lobisti ustanavljajo nevladne organizacije. "To je ena od velikih anomalij, ki gre tudi na škodo tega končnega cilja, kako Evropo približati ljudem. Na to bomo opozorili ob koncu našega semestra glede konference o prihodnosti Evrope, vas pa vabim, da razmislite o tej spremembi, do katere je prišlo na skupno škodo, in da situacijo vrnemo na osnovno izhodišče, kjer je jasno, da je gradacija takšna, da je zastopstvo, pomen in vpliv prvenstveno v rokah institucij, kjer sedijo izvoljeni, zatem pridejo korporativni interesi v obliki socialnega dialoga in zatem parcialni interesi med nevladnimi organizacijami in šele zatem lobisti, kjer se meja ne sme mešati, kar se na evropskem parketu trenutno dogaja, " je bil jasen predsednik vlade Janez Janša. V zaključku je predsednik vlade odbor zaprosil še za dve mnenji, in sicer glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost in za mnenje, ki zadeva učinkovito vključevanje lokalnih in regionalnih skupnosti pri pripravi partnerskih sporazumov za obdobje 2021 in 2027. "Mi to partnerstvo med predsedstvom in odborom regij jemljemo zelo resno, predvsem, ker imamo iz domačega okolja izkušnje, kako pomembno je to, za blaginjo ljudi, za razvoj lokalnih skupnosti, pa tudi Evropske unije," je zaključil premier Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju razprave odgovarjal tudi na vprašanja članic in članov odbora.
V povezavi z zaupanje v evropski projekt, je predsednik vlade ocenil, da sta bistvena dva odgovora, in sicer, da zaupanje v evropski projekt lahko okrepimo s tem - in tu je odbor regij neprecenljiv, da stalno, tudi s praktičnimi primeri dokazujemo, da je EU prostor, v katerem sodelujemo in da dobre rešitve, do katerih so prišli v neki državi, regiji, občini, delimo tudi z drugimi. "Bogastvo dobrih praks, ki nastaja in je nastalo skozi zgodovino, je eden neizkoriščenih zakladov, ki ga Evropejci premalo poznamo. Treba je doreči način, da to pride do ljudi," je dejal predsednik vlade in dodal, da je še vedno tako, da 80% dobrih praks, ostaja splošno nepoznanih. "Torej tu je še ogromno prostora in kljub temu, da smo v digitalni dobi in govorimo o digitalnem prehodu in imamo vsi pametne telefone in tablice, so še vedno stvari v Evropi, ki so dobre ali odlične in ki se dogajajo brez tega, da bi se to bogastvo dobrih praks dejansko v realnem času delilo. Tukaj žal nismo še dorekli mehanizma, preko katerega bi bilo to bolje kot je doslej," je dejal premier. Kot drugi odgovor pa je izpostavil, da bolj kot bo Evropa učinkovita pri reševanju problemov, ki so skupni in preveliki za posamično regijo, državo, bolj bo ta kohezivni element EU deloval. "Naša reakcija na epidemijo je dober primer. Na začetku je bilo videti, da se bo Evropa razsula, postavljale so se meje med državami, ponekod med lokalnimi skupnostmi, zaustavljali so se pošiljke zaščitne opreme, ker je bila stiska velika, Evropa pa se je nato postavila na noge, s skupnimi napori smo zagotovili, da so se meje ponovno odprle, da je začela prihajati tudi zaščitna oprema iz skupnih nabav, predvsem pa smo se skoncentrirali na bistvo, to je pospešitev raziskav in cepiv, in to je zgodba o uspehu," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da bo nekaj, kar ljudje čutijo in bodo občutili, dogovor o tem, da se zagotovijo lastna evropska sredstva za okrevanje. "Nekaj, kar si v preteklosti ni bilo mogoče niti zamisliti, je bilo dogovorjeno v štirih dneh lanskega junija," je dejal predsednik vlade.
"Kar se tiče velikega povečanja cen energentov, ne samo plina, tudi nafta je dosegla podvojitev cene glede na lansko leto, dogovori o tem, ali je možen evropski odgovor na ta šok še potekajo, o tem smo se pogovarjali tudi na neformalnem evropskem svetu na Brdu pri Krnaju prejšnji teden. Komisija bo pripravila nekatere rešitve do naslednjega vrha še ta mesec, je pa seveda ta cenovni šok, do katerega sedaj prihaja v nekaterih državah, zaenkrat še asimetričen, naslednje leto ga bomo čutili vsi in tudi ta šok, je pospešil razpravo o strateški avtonomiji v EU," je dejal predsednik vlade.
"Prva najpomembnejša stvar je biti avtonomen v hrani, in to je Evropska unija zagotovila s skupno kmetijsko politiko. Na ta velikanski uspeh prevečkrat pozabljamo. Na drugem mestu je energija. Brez elektrike se vrnemo v železno dobo in ta razprava sedaj ob teh višjih cenah energentov poteka. Rešitve bodo, vendar, in to je moje osebno mnenje, v realnem času teh rešitev ne bo, v kolikor se Evropa ne bo dogovorila o sprejemljivosti nuklearne energije. Tudi podnebnih ciljev brez-ogljične Evrope po mojem mnenju ni možno doseči brez uporabe energije iz nukleranih elektrarn. To pa je politična dilema znotraj EU, ki se še rešuje, ampak razen, če ne bo nekega velikega tehnološkega preboja, ki je teoretično možen, ni pa realen, je treba nuklearno energijo vključiti v nacionalne in evropske nuklearne bilance, brez tega ni ne strateške avtonomije in ne zelenega prehoda s cilji, ki smo si jih zastavili," je dejal predsednik vlade.
Glede primarnosti evropskega prava in vladavine prava ter človekovih pravic, je predsednik vlade dejal, da glede primarnosti evropskega prava ni takšnih dilem kot morda zgleda po sodbi poljskega sodišča. "V sedanji sestavi Evropskega sveta sem verjetno poleg Angele Merkel edini podpisnik Lizbonske pogodbe, torej vem, kaj tam piše, ker je razprava potekala dolgo in ker smo v času prvega vodenja Svet EU, za eno od prioritet imeli ratifikacijo Lizbonske pogodbe in smo tudi veliko naporov vložili v ratifikacijo le-te. Na ustavni ravni smo morali vse države članice ob vstopu v EU sinhronizirati ustavo s pogodbo in EU in, ko smo ratificirali Lizbonsko pogodbo je tudi vsaka država članica ob ratifikaciji preverjala, ali je ta pogodba v skladu z njihovo ustavo in ker smo jo vsi ratificirali pomeni da je Lizbonska pogodba usklajena z ustavami vseh držav članic," je dejal predsednik vlade in dodal, da torej ne moremo govoriti o primarnosti enega ali drugega prava, temveč o usklajenosti temeljne pogodbe z ustavami držav članic. "Ko gre za naslednji nivo, torej zakonodajo, je jasno, da so evropske direktive sprejete po postopku, ki ga določa pogodba, nad nacionalnimi zakoni in da država članica ne more sprejemati zakonov, ki so v nasprotju s pogodbo. Vendar pa tudi EU ne more sprejemati direktiv, ki so v nasprotju s pogodbo in ta pogodba mora biti usklajena z vsemi ustavami držav članic," je dejal predsednik vlade. Prav tako je premier dejal, da je v tej razpravi bistveno, da . Nekatera nacionlana ustavna sodiša si prdriužujejo pravico do presoje, ni poljsko ustavno je na koncu evropsko sodišče, ki mora odločiti, kadar nekdo misli, da nekaj ni v skladu s pravnim redom. "Če bomo pristojnosti sodišča bodisi na nacionalnem, bodisi evropskem nivoju v roke jemali politični organi, to ne bo pomenilo ne pravne države, ne vladavine prava," je dejal premier. Ocenil je tudi, da je odločite Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta politična, med tem ko je odločite sodišča pravna. "In to odločitev je treba spoštovati in to je zame vladavina prava," je dejal premier.
V povezavi s kršitvami človekovih pravic, je predsednik vlade dejal, da je na lastni koži občutil kršenje človekovih pravic in zlorabo pravne države. Večkrat. "Vem, o čem govorim. Razprave gredo tudi tukaj mimo bistva. Obstaja temeljena listina OZN o človekovih pravicah in evropska listina človekovih pravic. V politični debati pa se velikokrat dogaja, da vsak dodaja po svoje, kaj bi še bila človekova pravica. Za odločanje velja tisto, kar je dogovorjeno v dokumentih o človekovih pravicah," je dejal predsednik vlade.
Glede zamud posamičnih držav pri načrtu za okrevanje, je premier dejal, da le-te obžalujemo. "Skušamo arbitrirati, kolikor se da, ampak tudi tukaj je postavljen mehanizem, ki je bil več ali manj soglasno sprejet, v zvezi s tem, kdo odloči, če pride do zastojev in upam, da bodo pristojne institucije, tudi evropsko sodišče, čimprej presodile, in se bodo zamude odpravile," je dejal premier in dodal, da politično pogojevanje uporabe ali razdelitve evropskih sredstev, ki so skupna sredstva, so od vseh, lahko ustvarja dodatne konflikte in ozračje, ki ni produktivno in ki ne gradi, ampak razgrajuje EU.
"Sodelovanje med regijami, mehanizmi, ki omogočajo to povezovanje, vključno s skupnimi projekti, je tudi ena od velikih pridobitev EU, ki jo je treba razvijati in podpirati naprej," je glede sodelovanja regij dejal predsednik vlade. "Kar se tiče vprašanj, poudarkov glede pravičnega prehoda, pa je to eno ključnih vprašanj, ki je širše od tega, za kar se ta termin uporablja v tej debati. Pravičen prehod v brezogljično, zeleno Evropo ni neka, o čemer smo se začeli pogovarjati v zadnjih treh letih. Podobni načrti so bili že pred leti, a potem je udarila finančna in gospodarska kriza in podnebne spremembe ter zeleni prehod sta izginila iz dnevnih redov evropskih institucij in je trajalo desetletje, preden je to spet prišlo nazaj, kajti tisti šok prioritete spremenil." "Vedno je tako, ko si neposredno ogrožen, se ukvarjaš s tem, kako boš preživel jutrišnji dan in se težje koncentriraš na to, kaj bo čez eno leto," je dejal premier in dodal, da je pravičen prehod izjemno pomemben, je pa treba biti previden, postopen, racionalen in imeti v mislih izkušnje, ki smo si jih pridobili pred leti. "Pravičen in trajnosten prehod je nekaj, kar pomeni, da narediš korak in ga obdržiš, ne pa, da ga zaradi draginjskih šokov vrneš nazaj. S temi hudimi podražitvami energentov v nekaterih delih EU ta debata prihaja nazaj in slovensko predsedstvo skuša opozarjati, da se moramo nekaj naučiti iz ne tako oddaljene preteklosti in da moramo ta prehod graditi na način, da bo pravičen in trajnosten," je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade je ob koncu spregovoril tudi o pomeni strateške avtonomije. "Slaba novica je, da smo na nekaterih področjih zelo pozni. Na področju polprevodnikov imamo veliko patentov, vendar pa EU proizvaja zgolj 1% polprevodnikov, ogromen delež proizvodnje je v Aziji, delno v ZDA in sedaj Evropska komisija sestavlja program, kako opogumiti evropske podjetnike, da začnejo ponovno proizvajati polprevodnike, ki so jih proizvajali pred desetletji. Potrebujemo podoben pristop kot smo ga iznašli lansko leto, ko smo spodbujali produkcijo cepiv proti COVID," je dejal premier in nadaljeval, da ne bo zelenega prehoda niti digitalnega prehoda brez polprevodnikov, saj vse temelji na tej tehnologiji. "Naslednji problem, ko govorimo o neodvisnosti EU, je, da ni dovolj litija na zemlji za vse baterije, ki jih moramo proizvesti, da zavarujemo zeleni prehod v prometu. Torej potrebujemo tehnološki preboj za post litij obdobje, če želimo uresničiti želje glede zelenega prehoda. Milijarde evrov morajo biti investirani v raziskave in ne vemo, kdaj bom imeli končne rezultate," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da nas vse opogumlja dejstvo, ko smo bili lani priča razvoju na področju cepiv. "Torej vemo, da je mogoče nekaj narediti v enem letu, kar ni bilo mogoče narediti v desetletjih," je dejal in dodal, da ta razprava glede strateške avtonomije, ni nekaj, kar bo izginilo iz naše agende, ampak bo postalo še bolj pomembno kot danes.
Kar se tiče vključevanja mladih v okrevanje in prihodnost Evrope, je po oceni predsednika vlade to tudi eden od večjih izzivov. "Evrope brez ljudi ni. In demografija je naš strateški problem. In če želimo strateško rešiti ta problem, moramo mlade in družine postaviti v naš fokus in tudi to dejstvo skuša slovensko predsedstvo prinesti na mize forumov, ki se ukvarjajo s konferenco o prihodnosti Evrope, " je dejal premier. Glede širitve EU na Zahodni Balkan, je predsednik vlade ocenil, da je bilo veliko truda vložiti v to, da je širitev ponovno prišla na evropsko agendo. "Vemo, da širitev EU ne izpolnjuje zgolj sanj ustanovnih očetov EU o tem, da bo Evropa celovita in v miru sama s seboj, ampak je to tudi rešitev za vrsto težav, ki jih skušamo reševati na tem območju," je dejal predsednik vlade. Premier je izpostavil, da je slovensko predsedstvo predlagalo časovnico, da bi se odločitev o evropski perspektivi Zahodnega Balkana iz Soluna uresničila v naslednjem desetletju. "Toda nismo bili dovolj močni, da bi dosegli soglasje, je pa dobro, da smo razpravo in se dogovorili, da bodo takšni vrhovi potekali vsako let, tako da je tudi to eden od dosežkov srečanja na Brdu pri Kranju," je dejal predsednik vlade.

Nenazadnje je predsednik vlade spregovoril tudi o evropskih vrednotah. "Ko smo se pogajali glede Lizbonske pogodbe, je bila razprava o vrednotah zelo pomembna. EU temelji na vrednotah. Takrat je bilo popularno reči, da delimo podobne vrednote. Problem pa je, ker se včasih izogiba razumevanju, da so tudi razlike med lokalnimi skupnostmi, ker niso vse iste, med državami članicami, med nami kot posamezniki, torej vse vrednote niso enake. Govorimo torej o dogovorjenih vrednotah, ki so tudi v pogodbah. Toda nekateri želijo med te dogovorjene vrednote vključiti specifične vrednote, ki so tudi, kar je tudi del demokracije, politične barve in najbolj pogosto problemi nastajajo, ko to zamenjujemo. Torej ko zamenjujemo pojme, s katerimi poimenujemo različne vrednote. Toda pomembno je, da imamo to, kar je skupno, zapisano," je dejal predsednik vlade. "Imamo glavno pogodbo, imamo Evropsko listino o človekovih pravicah in tudi ostale dogovorjene dokumente in vse to skupaj so temelj evropskih vrednot. Politiziranje s tem in dodajanje osebnih vrednot, politiziranje vrednot pa je nekaj, kar močno svetujem, da se ne počne."