Skoči do osrednje vsebine

Srečanje ministrov za finance in guvernerjev centralnih bank skupine G20 v Washingtonu

Minister za finance, mag. Andrej Šircelj, se je v vlogi predsedujočega Svetu za ekonomske in finančne zadeve udeležil srečanja ministrov za finance in guvernerjev centralnih bank skupine G20, ki je potekalo 13. oktobra 2021 v Washingtonu. Ministri in guvernerji so razpravljali predvsem o aktualnih razmerah svetovnega gospodarstva v luči okrevanja, podpori ranljivim državam in mednarodni obdavčitvi v povezavi z digitalizacijo gospodarstva.

Ministri in guvernerji so potrdili zgodovinski globalni dogovor o dvostebrni rešitvi za naslovitev davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije in globalizacije gospodarstva. Dogovor bo omogočil pravičnejši in bolj stabilen mednarodni davčni sistem. Prvi steber bo zagotovil, da multinacionalna podjetja plačujejo davke v državah, kjer ustvarjajo dobiček. Nova pravila bodo veljala za podjetja, katerih prihodki presegajo 20 milijard evrov, dobičkonosnost pa 10 %. Drugi steber določa, da bodo na globalni ravni dobički podjetij obdavčeni najmanj po stopnji 15%. To bo veljalo za podjetja, ki imajo več kot 750 milijonov evrov prihodkov.  

Na srečanju G20 se je nadaljevala razprava o procesu okrevanja na svetovni ravni, ki so jo ministri in guvernerji opravili že julija v Benetkah. Rezultati okrevanja so že vidni, ključna dejavnika, ki sta k temu pripomogla, pa sta višja stopnja precepljenosti in podporne politike.  

»Precepljenost je ključna za podporo okrevanja. V Evropski uniji je stopnja precepljenosti več kot 70 % odraslih. Kljub temu na pa globalni ravni ostaja izziv, kako zagotoviti več zalog cepiva. Poleg tega je treba izboljšati sodelovanje med ministri za zdravje in ministri za finance,« je na srečanju povedal minister Šircelj.  

Udeleženci so se strinjali, da se podpornih ukrepov ne sme umakniti prehitro, da se ne bi ogrozil dosežen napredek. Slednje je treba pravočasno usmeriti v reforme in investicije, osredotočene na povečanje produktivnosti, zagotavljanje srednjeročne fiskalne vzdržnosti in naslavljanje dolgoročnih izzivov. Premagati bo treba tudi posledice, še posebej pri tistih skupinah ljudi in podjetij, na katere je pandemija najbolj vplivala.  

Ministri in guvernerji so govorili tudi o trenutni povečani stopnji inflacije, ki je posledica dviga cen in motenj v dobavnih verigah. Centralne banke pozorno spremljajo aktualno gibanje cen in ugotavljajo, da je naraščajoča inflacija predvsem začasna. 

Na zasedanju so ministri in guvernerji obnovili zavezo, da pomagajo ranljivim državam, tudi v luči posledic pandemije covid-19. Pozdravili so novo splošno alokacijo posebnih pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada v višini 650 milijard dolarjev.  

V povezavi z okrevanjem so ministri in guvernerji govorili tudi o vplivu podnebnih sprememb. Strinjali so se, da je zaščito okolja potreben usklajen pristop. Z usklajenimi politikami bi zagotovili bolj učinkovit prehod k zelenemu gospodarstvu. Za doseganje zelenega prehoda so kluučne tudi trajnostne finance, ki morajo upoštevati finančna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in različne položaje držav.