Objavljamo tudi magnetogram pogovora. Magnetogram ni avtoriziran!

Efi Koutsokosta: Voditelji EU so se ta teden srečali v Sloveniji, kjer so razpravljali o širitvi Unije tudi v preostalih šest držav Zahodnega Balkana. Bruselj želi nastopati kot glavni akter v regiji, vendar za širitev zaenkrat še ni postavil jasne časovnice. O tem in o vse večjih izzivih EU se bomo pogovarjali s slovenskim predsednikom vlade, gospodom Janezom Janšo. Gospod predsednik vlade, najlepša hvala, da ste se nam pridružili.

Predsednik vlade Janez Janša: Hvala za povabilo.

Efi Koutsokosta: Ali po vašem mnenju obstaja tveganje, da lahko EU izgubi verodostojnost, če v svoje vrste ne bo sprejela držav, ki izpolnjujejo merila za članstvo v EU?

Predsednik vlade Janez Janša: Seveda, to tveganje je očitno, vendar je bila glede širitve odločitev sprejeta pred nekaj leti, in sicer na vrhu v Solunu leta 2003. Članstvo v EU je bilo zagotovljeno za države Zahodnega Balkana. Sedaj je to vprašanje spet na dnevnem redu. Torej počasi dobivamo zagon.

Efi Koutsokosta: Vendar imajo pred seboj še dolgo pot ...

Predsednik vlade Janez Janša: Pot je še dolga, vendar smo po dolgotrajnih prizadevanjih uspeli doseči, da se beseda širitev spet pojavlja tudi v deklaracijah. Tako ne le govorimo o evropski perspektivi teh držav, kajti vse to so evropske države, ki obstajajo kot del evropske celine. In zdaj je 27 držav članic doseglo soglasje, da je širitev spet na dnevnem redu. Ni se nam uspelo dogovoriti o 10-letnem časovnem okviru za ta proces. A se ne predajamo in ta razprava se bo nadaljevala. Tudi časovni okviri so pomembni. Če proces poteka v nedogled, potem upanja in spodbud ni. Po 18 letih, ko bodo ljudje, rojeni leta 2003, lahko tudi sami prvič volili, je to zelo pomembno. Na tem vrhu preboj sicer ni bil dosežen, je bil pa to vsaj začetek.

Efi Koutsokosta: Vidimo, da v nekaterih državah v regiji Zahodnega Balkana naraščajo napetosti. Menite, da je za to delno odgovorna tudi EU, saj so nekateri državljani imeli upanje o pridružitvi?

Predsednik vlade Janez Janša: Ta regija, torej zahodnobalkanski del Balkanskega polotoka, je bila od nekdaj zgodovinsko poznana kot regija, v kateri so se dogajale napetosti. Naši predhodniki so se pred 18 leti odločili, da je članstvo v EU za te države edina trajnostna rešitev za mir in stabilnost v regiji. Nekatere majhne napetosti, ki se pojavljajo, npr. registrske oznake in druge težave, nastajajo, ker smo v zadnjih letih nekako opustili to presojo in tudi to strategijo. Če ni strateških odgovorov na strateška vprašanja, potem se je treba ukvarjati z stotinami različnih težav in konfliktov, Balkanski polotok pa predstavlja takšno regijo, kjer se taki konflikti pogosto tudi sprožijo. Zato vztrajamo, da moramo imeti tri vzporedne procese hkrati. Prvi proces je, da bi nekatere ustanove reformirali, tako da bi lahko delovale z večjimi kapacitetami. Smo zmogljivi. In sodelujemo lahko z velikim številom sosednjih držav. In glede drugih procesov, proces širitve, pogajalskega procesi, in reševanje posameznih vprašanj bi pomenilo povsem drugačno razpoloženje, če bi se vprašanja reševala za isto mizo. Tak primer so na primer mejna vprašanja. Meje so na Zahodnem Balkanu še vedno pomembno vprašanje. Sam ne vidim dobrih rešitev za spreminjanje meja, ki bi bile lahko v regiji in tudi v Evropi sprejete soglasno, ker to zaradi zgodovinskih in drugih razlogov ni mogoče. Rešitev za tovrstna vprašanja pa je dejstvo, da bi zmanjšali pomen meja, in s članstvom v EU meje postanejo manj pomembne. Tako so pred 30 leti med Slovenijo in Italijo Jugoslovani žal še vedno ubijali ljudi, ki so želeli z vzhoda na zahod. Zdaj tu ni meje. Tako je naša manjšina na italijanski strani evropskega prostora in enako velja za italijansko manjšino na naši strani. Tako je stanje povsem drugačno. Zato moramo v izogib konfliktov in razvoja dogodkov, ki si jih nihče ne želi, stremeti za to drugo rešitvijo.

Efi Koutsokosta: Vendar je to vsaj za zdaj še daleč od uresničitve. Ali vas na primer skrbi, da se bodo se te države bolj usmerile k Rusiji ali Kitajski, če EU ne bo spremenila smeri ali določila bolj natančne časovnice ali roka za vsa vprašanja?

Predsednik vlade Janez Janša: Še vedno govorimo le o naložbah, infrastrukturi, gospodarskem sodelovanju in tako naprej. Res je, vse to uresničujemo. Evropska unija je največji vlagatelj v tej regiji in pomembno je, da so države za to hvaležne, vendar imamo v teh delih tudi tekmece. Omenili ste Kitajsko, Rusijo, Turčijo. Tudi one prihajajo z naložbami, ki pa jih ne pogojujejo. Mi pa jih pogojujemo z evropskimi standardi, evropskimi zakoni in reformami, kar je dobro, če pri tem obstaja luč na koncu tunela. Če pa perspektiva članstva v EU ni zagotovljena, menim, da bomo to bitko začeli izgubljati, to je jasno. Naša velika prednost pa je le ena, in sicer, da gre za članstvo v EU. Mislim, da nihče ali skoraj nihče z Zahodnega Balkana noče biti del Kitajske ali Rusije ali Turčije. Želijo biti del Evropske unije, a če ta perspektiva ne bo realna, bomo izgubili ključni trenutek. Tudi ta vrh je torej prišel v ključnem trenutku in upam ter verjamem, da smo ta proces sedaj obrnili.

Efi Koutsokosta: Francija bo naslednje leto prevzela šestmesečno predsedovanje od Slovenije. Vas skrbi, se bojite, da bo sveženj o Zahodnem Balkanu do takrat popolnoma pozabljen?

Predsednik vlade Janez Janša: Ne, mislim, da ne. Spremljal sem prizadevanja predsednika Macrona v zadnjih nekaj dneh, pa tudi sinoči, ko se je sestal z različnimi voditelji, pri tem da nam je pomagal rešiti nekatera odprta vprašanja med Bolgarijo, Severno Makedonijo, Srbijo, Kosovom. Zelo se je angažiral. Tudi njegov govor na vrhu je bil, moram reči, drznejši kot smo bili doslej vajeni s strani Francije o tem vprašanju.

Efi Koutsokosta: Je Francija ključna v tej situaciji? Francija oziroma predsednik Macron imajo tudi volitve. Predsednik Macron morda noče, da bi kaj na dnevnem redu ogrozilo te volitve. Se vam zdi, da bo po tem karkoli drugače, da bo nastopil kak nov moment?

Predsednik vlade Janez Janša: Že precej zgodaj smo se odločili za to, da bomo takšne vrhove imeli redno, tako da mislim, da bodo do naslednjega vrha francoske volitve že mimo in lahko bomo izvedli drugi del svežnja, polovica je bila dosežena danes, vključno z besedico širitev. To je spremenilo celotno temo deklaracije, resnično bistvena sprememba.. To je resnično bistveno, ni sicer vidno, a nam je uspelo popolnoma organizirati soglasje 27 držav članic po 18 letih, in mislim, da Francija v resnici ni proti, ampak za.

Efi Koutsokosta: Posvetiva se zdaj drugi temi. Vidimo, da je 80% migracij vse pomembnejša tema in da je bil tema pogovorov tudi vprašanje Afganistana. Tudi vprašanje migracij se je pojavilo zaradi Afganistana. Kaj naj pričakujemo v tem pogledu?

Predsednik vlade Janez Janša: Mislim, da se je pri vprašanju migracij nedavno zgodilo nekaj bistvenega, ko smo s pogajanji, ki jih je vodil naš notranji minister, uskladili stališče 27 držav glede ravnanja v morebitni migrantski krizi, povezani z Afganistanom. Uspelo nam je doseči soglasje. Imamo stališče, v katerem zelo jasno ločujemo zakonite in nezakonite migracije. Jasno smo navedli, da smo dolžni pomagati tistim, ki so nam pomagali. V Evropi pa ni dovolj prostora, da bi lahko pomagali desetim milijonom Afganistancev.

Efi Koutsokosta: Treba bi bilo uvesti konkretne ukrepe, da bi Afganistanci lahko legalno odšli v Evropo. Da bi Afganistanci v stiski lahko zakonito odšli v Evropo. Naj EU ustvari priložnost za pomoč?

Predsednik vlade Janez Janša: Mislim, da so Afganistanci v stiski ogromen del te kategorije. Nekateri bi želeli v Evropo, nekateri v ZDA. Pri vseh drugih, ki hočejo emigrirati v Evropo zaradi ekonomskih razlogov, ne pa zato, ker so sodelovali pri misijah NATO in ki zato niso v nevarnosti, pa moramo po mojem mnenju uporabiti običajne postopke, da bodo res izpolnjevali merila. Poznamo tako imenovane sredozemske koridorje. Evropska unija ne bo ponovila napake nekaterih držav članic iz leta 2015, po vojni v Siriji, ker to takrat ni škodovalo le tkivu Evropske unije, ampak tudi nekaterim, ki so bili v resnici begunci, mi pa jim nismo mogli pomagati, ker smo sprejeli milijone ilegalnih migrantov, ne pa begunce. Ti pa so zasedli mesto tistim, ki so ga zares potrebovali.

Efi Koutsokosta: Torej je Nemčija leta 2015 naredila napako ...

Predsednik vlade Janez Janša: Nemčija je naredila napako. A mislim, da napake ni naredila le Nemčija, ampak EU. Ni bilo soglasja o tem, kako se odzvati. V tistem prvem valu so ljudje, ki so prihajali iz vojnih območij bili več ali manj begunci. Potem pa je na stotisoče ljudi prišlo, ker so se počutili povabljene. In lahko so si predstavljali to situacijo, da pridejo. Bila je vojna, a vojna ni bila povsod in Turčija je dala dober predlog, da bi v delu Sirije ustvarili območje prepovedi letenja, kjer bi te dele zaščitile modre čelade, in da bi na teh območjih poskrbeli za begunce. O tej rešitvi se nismo mogli sporazumeti, tako da smo plačali ceno. Predstavljajte si: Slovenija ima približno dva milijona prebivalcev in v nekaj tednih leta 2015 jo je prečkalo pol milijona migrantov. Naša meja je doživela kolaps, enako pa je bilo tudi na mejah nekaterih drugih držav. Gre za podobno situacijo, kot če bi Nemčijo, na primer, prečkalo 30 milijonov migrantov. Kar predstavljajte si to. Ne gre le za končne posledice, ampak tudi za sam proces. In če se spomnite kampanje za Brexit - saj veste, kolone ljudi, ki so prečkale Hrvaško in Slovenijo – to so uporabili za tiste, ki so bili za Brexit.

Efi Koutsokosta: Morda je to del propagande, politične propagande v nekaterih delih Evrope?

Predsednik vlade Janez Janša: Težavno je. Če vidite na tisoče vojaško sposobnih mladih moških, ki prečkajo mejo brez družin, brez žensk ali otrok in jih vse sprejmejo kot begunce, to ni vrnitev domov. To ne prepriča.

Efi Koutsokosta: Torej je za EU najpomembnejša zaščita, recimo evropskih meja pred migracijami?

Predsednik vlade Janez Janša: Ključni sta dve stvari. Prva so stroga pravila in določitev, kaj so begunci in kaj migranti, zato, da lahko izvajamo tudi naše humanitarne obveznosti. Druga stvar je morda, še bolj pomembna, če hočemo to storiti, moramo imeti dva modela, sicer ne moremo ločiti skupin oziroma problemov. To se je zgodilo sedaj. Tudi med včerajšnjo razpravo je bilo glede teh vprašanj močno soglasje in dejstvo, da si nihče ne želi, da se leto 2015 ponovi.

Efi Koutsokosta: Kot vidim, obstajajo različni pristopi znotraj povezave. Nekatere države o humanitarnih vrednotah govorijo eno, nekatere nekaj drugega in do teh razlik pride tudi, ko govorimo o evropskih vrednotah na splošno. Nekatere članice vztrajajo, da želijo braniti vladavino prava, nekatere druge, predvsem vzhodne države članice, pa imajo o tem drugačno mnenje, čeprav so evropske vrednote v pogodbi zelo jasno opisane. Kaj pravite na to? Kako trajnostno je nenazadnje to?

Predsednik vlade Janez Janša: Pravzaprav gre za nekaj, kar je zapisano v pogodbi, poleg tega pa gre tudi za politično zlorabo izraza vladavina prava. Imamo človekove pravice, saj veste, zapisane v listini Združenih narodov, evropski listin o človekovih pravicah, vendar lahko v političnem jeziku, zlasti v Evropskem parlamentu, vsakdo doda, kar želi, zato je to politično zlorabljen izraz in uporaben za politične spopade. Mislim, da smo to vprašanje razjasnili že lani, ko je potekala obsežna razprava o pogojevanju sredstev za okrevanje in odpornost z vladavino prava. Rekli smo, kdo odloča o tem, kdo krši načela vladavine prava? In sprejet je bil naš predlog, ki je bil na koncu tudi formalna odločitev, da če se ne strinjamo o nečem in če gre za bistveno odločitev, o tem ne odloča Evropski parlament ali Evropski svet, ampak Evropsko sodišče. Za takšne primere smo Evropsko sodišče tudi ustanovili. Toda prvi predlog je bil, da Evropska komisija in Evropski svet s kvalificirano večino odločita, kaj je vladavina prava in kaj vladavina prava ni. To pa je politična odločitev. Predstavljajte si, da v vaši državi parlament odloča o tem, kaj je vladavina prava in kaj ni. Imamo ločene veje oblasti in vladavina prava sodi v sodno vejo oblasti.

Efi Koutsokosta: Svoboda tiska ali neodvisnost sodstva sta del vladavine prava?

Predsednik vlade Janez Janša: Svoboda govora, ki vključuje tudi svobodo medijev in neodvisnost sodstva, nista samo vrednota, ampak sta del sistema. Ne le Evropske unije, ampak gre za del ustavnih sistemov vseh držav članic. Če temu ni tako, nekdo ne more postati članica Evropske unije.

Efi Koutsokosta: Ali vidite politični napad na nekatere države članice, na primer proti vaši državi, Madžarski ali Poljski ...

Predsednik vlade Janez Janša: Če zberete večino v Evropskem parlamentu in to je politična večina, lahko imenujete in obtožite katero koli državo. Mislim, da to ni dobro, predvsem je zelo slabo. V redu, Evropski parlament je političen organ, je prostor za politične razprave in politične spore, kar pa ne velja za Evropsko komisijo in Evropski svet. Po pogodbi bi se Evropska komisija morala izogibati političnim bitkam, kar je veljalo do Junckerjeve komisije, potem pa se je to spremenilo. Menim, da je to blizu kršitvi načela vladavine prava, saj mora biti Komisija pošten posrednik in mora obravnavati vprašanja, ki so jasna, ne pa v vseh primerih. Na primer, Vera Jourova po mojem mnenju daje izjave, ki so očitna kršitev pogodbe. Toda evropski mediji jo podpirajo in s tem nadaljuje. Če bi se to zgodilo pred 15 leti, mislim, da ne bi ostala članica komisije niti en teden. V tistem času so bila pravila jasna.

Efi Koutsokosta: Toda ali podpirate liberalno demokracijo, kot jo poznamo?

Predsednik vlade Janez Janša: Demokracijo podpiram. Zakaj demokracijo imenujete liberalna demokracija?

Efi Koutsokosta: To je izraz, ki obstaja že leta?

Predsednik vlade Janez Janša: Ne, ne. Ta izraz obstaja zadnjih 20 let, vendar vam lahko povem, da ko smo se pred 35 leti v Sloveniji borili za svobodne volitve in človekove pravice, so bili veliki protesti, ker smo bili zaprti kot mladi novinarji. Takrat smo se borili za demokracijo, ostali pa ste mislili, da je vsaka demokracija dobra za nas. Liberalna demokracija, krščanska demokracija, socialna demokracija - so le barve različnih vrednot. Če pa se vse strinjamo z osnovnimi načeli demokracije, so vse dobrodošle. Ko smo ustanavljali prve stranke pravzaprav nismo vedeli, kakšna je dejanska razlika, zato so nekateri ustanavljali stranke, na primer demokratsko stranko, liberalno stranko, in se borili za demokracijo. Potem je bila v teoriji liberalna demokracija uporabljena kot pojem, torej kot splošni pojem za demokracijo, ki koristi liberalcem. Predstavljajte si, da bi si zamislili kot pravo demokracijo samo krščansko demokracijo?

Efi Koutsokosta: Si lahko zamislite oblikovanje evropskih politik z ljudmi, ki napadajo vaš pristop glede demokracije?

Predsednik vlade Janez Janša: Pravi temelj od samega začetka zgodovine, ki jo poznamo, torej od grške agore naprej, obstaja v tem, da imamo različne vrednote, da smo si različni, in prav zato potrebujemo instrument, s katerim bomo odločali o vprašanjih, ko imamo zelo različna mnenja. Edina alternativa demokraciji, je boj in zato mislim, da je največji dosežek zahodnih civilizacij, da smo uspeli skozi zgodovino, skozi tragične dogodke v zgodovini doseči nekakšen dogovor, da je najboljša možnost demokracija, ki ni idealna, ampak je najboljše, kar poznamo, zato moramo pri njej vztrajati. Evropska unija je čudež. Je kot nekakšno zagonsko podjetje, no vsaj na začetku je bilo tako. EU je bila nekaj, kar so naši ustanovni očetje poskušali ustvariti, to pa so skušali narediti trajnostno in trajno. Kot je rekel Jean Monnet: “Nič ni mogoče brez ljudi, nič ni trajno brez institucij" in oblikovane so bile institucije. Mislim, da bo Evropska unija preživela, če bomo sposobni kombinirati ti dve ravni in vse procese demokratičnih odločitev na nacionalni ravni in drugič na evropski ravni. Včasih so tu tudi pritiski, kar je razumljivo, ker to delamo prvič.

Efi Koutsokosta: Še eno nesoglasje oziroma nekaj s čimer se države članice ne morejo strinjati je obramba in rada bi vas vprašala, ali naj se Evropska unija zdaj usmeri na izpolnitev nekaterih vojaških zmogljivosti ali naj čaka na zvezo ali naj se bolj zanaša na Združene države in NATO? Torej ta slavna strateška avtonomija.

Predsednik vlade Janez Janša: V zadnjih 20 letih se je svet strateško spremenil. Spomnim se, ko smo se borili za svojo neodvisnost in eden od visokih uradnikov NATA, je rekel: "glejte, NATO je zmagal v hladni vojni brez boja. To je sedaj novo obdobje, prihodnost je svetla." Tudi zdelo se je tako takrat, vendar v času, ko je Slovenija vstopila v NATO in v Evropsko unijo, so se nekateri spraševali, zakaj še vedno potrebujemo NATO. Dejali so, da je vse dobro, hladne vojne ni več, Rusija bo zares postala demokratična prijateljska država; Kitajska je bila takrat neopazna, ker je bil BDP pred 15 leti na Kitajskem mnogo nižji in njihovi stroški za obrambo so tudi bili na nizki ravni, vendar je Kitajska po 15 letih postala velesila. Šli so na Mars, ne da bi mi to dejansko opazili. Zelo napredni so na področju umetne inteligence in kibernetskih zmogljivosti. Mi se trenutno borimo s pomanjkanjem polprevodnikov. Ne vemo, kaj je realna situacija v ozadju, vemo pa, kakšne so posledice. Torej, če odgovor skrajšam, v razpravi včeraj zvečer smo prišli do zaključka, da NATO potrebujemo. Tudi tiste države članice EU, ki niso članice NATA, so priznale, da NATO dejansko potrebujemo.
Vendar NATO in Združene države niso rešile težav in sporov na našem dvorišču, v naši soseščini, na Zahodnem Balkanu, na primer v Sredozemlju, in to je naša obveznost. In, odkrito rečeno, ni nam treba zapravljati več denarja za obrambo, ker če seštejemo vse proračune držav članic za obrambo, v Evropski uniji dobimo petkratno vsoto ruskega proračuna za obrambo. Tako so, na primer, izdatki za obrambo v Franciji blizu izdatkom za obrambo v Rusiji, vsi skupaj pa porabimo več kot Kitajska. Kitajska pa porabi za obrambo polovico obrambnega proračuna Združenih držav Amerike. Vendar je naša težava v tem, da proizvajamo mnogo letal in tankov, mnogo različnih vrst opreme, logistične opreme. Že desetletja govorimo o teh potrebah po ustvarjanju in upam, da smo po sinočnji razpravi bližje dogovoru, ni ne vojske NATA, ne evropske vojske ali NATO obrambnih sil ali evropskih obrambnih sil, potrebujemo oboje. S tem pa ne kritiziram Združenih držav. Potrebujemo jih. Oni pa potrebujejo nas. Samo upam, da se tega zavedajo in navsezadnje, močna Evropa, ki je sposobna zavarovati svoje meje, poskrbeti za varnost v svoji soseščini, pomagati tistim, ki varnosti ne morejo zagotoviti. Ampak veste, trenutno pošiljamo denar za humanitarno pomoč, ki potem pride v roke teroristov ali vojaških vodij. To pa je nekaj, kar moramo vzeti bolj resno. Afrika je na našem dvorišču, ne na dvorišču ZDA. Včerajšnja razprava o tem je bila zelo odkrita.

Efi Koutsokosta: Brezupen dogovor iz osemdesetih?

Predsednik vlade Janez Janša: Pravzaprav sta bila dva alarma, ki sta zvonila v bližnji preteklosti. Eden je bil Afganistan. Naš strateški partner, Združene države, so se brez nas odločile za umik. Nismo bili del postopka odločanja. Tokrat je bil prvič uveljavljen peti člen sporazuma NATO, ker so bile Združene države napadene. Torej, to je bil en alarm. Drugi, seveda, kot omenjeno, je sporazum, kar je deloma razumljivo, saj so se razmere v zadnjih letih spremenile. Oboroževalna tekma je postala zelo jedrska in tega se moramo zavedati. Vendar med partnerji, če se odločite zapustiti sporazum ali zasedanje, je to treba povedati.

Efi Koutsokosta: Je to kakor koli koristno za čezatlantske odnose?

Predsednik vlade Janez Janša: Odkrito povedano, včeraj nismo imeli veliko informacij o preprečevanju škode. Včeraj zjutraj me je tudi poklical avstralski predsednik vlade, Scott Morrison, ki mi je skušal povedati, da je za njih Evropska unija resni strateški partner na tem območju in da naj o tem prepričam tudi ostale kolege znotraj EU. So pa še druga področja sodelovanja glede obrambe. Menim, da je sedaj čas za razmislek, po tem, kar se je zgodilo, in vidite, Evropska unija, ne le Francija, je potrebna. Ta svetovni izziv, to ni nekaj, kar ne bi vplivalo na Evropsko unijo. Evropska unija je, če to priznamo ali ne, svetovna sila. Je svetovna sila ne na vseh področjih, a na veliko področjih. Je svetovna sila. Vplivamo na svet in svet vpliva na nas in to odgovornost moramo sprejeti.

Efi Koutsokosta: Rada bi se premaknila malo naprej na drugo vprašanje, o katerem se je razpravljalo – vemo, da je bilo veliko razprave glede cen energije. Se torej strinjate s španskim predlogom za skupni nakup v Evropi?

Predsednik vlade Janez Janša: Prvič, energetska kriza oziroma to znatno povišanje cen elektrike zaenkrat še ni simetrično, torej gre za resnični občutek tega v tem trenutku. V Španiji je ta občutek zelo visok, v Sloveniji še ne in tu je polovica Evrope. Še vedno je nekaj dolgoročnih pogodb, ki se iztečejo naslednje leto ali leto zatem. V glavnem pa bo resnični občutek krize postal simetričen naslednjo pomlad. Zato je to opozorilo Španije zelo koristno. Prava razprava se je začela prejšnjo noč. Preložili smo jo, saj nismo imeli dovolj časa, da bi jo končali, vendar jo bomo nadaljevali med naslednjim rednim vrhom. Zelo kmalu. In Evropska unija tudi opravlja presojo in tako bomo dobili večjo sliko. Trenutno to pri meni ni sprožilo veliko vprašanj o tej presoji, v zvezi s tem stanjem. Ni pa jasno, če poznamo vse sprožilce, ki so povzročili to stanje. Vemo, kdo ima koristi. Vendar še vedno ne poznamo vseh razlogov. Veste, streljati nazaj, preden veste, kdo strelja, je nekoliko tvegano.

Vendar vemo, da je to nevarnost, kako resna je ta nevarnost, se bo še videlo. Vendar okrevanje Evropske unije po pandemiji, zdaj, ko imamo zelo dobre gospodarske številke v evrskem območju, predvsem za Evropo, vključno s Slovenijo, torej, rast in zaposlenost je, kot je bila leta 2007, 2008, vendar vemo, kaj se je zgodilo potem. Zadnja gospodarska kriza se je začela prav z rastjo cen in strokovnjaki so takrat dejali, da je to začasno, da se ne more nič zgoditi, potem pa je ta kriza eksplodirala in moramo biti previdni. Upam, da so evropske banke zdaj bolj trdne in tudi Evropska unija je oblikovala nekatere mehanizme, ki jih ni bilo, ko se je začela zadnja gospodarska in finančna kriza. Tako, da nisem pesimist. Vendar se moramo zavedati, da so cene energije del vseh drugih cen. Gre za logistiko in na koncu dobiš domov račun in vidiš številke in te številke začenjajo vplivati.

Efi Koutsokosta: Ali to ogroža tudi zelene projekte?

Predsednik vlade Janez Janša: Da, seveda. Vse. Naj spomnim, da so bili leta 2008 podnebne spremembe in zeleni prehod zelo visoko na dnevnem redu. Nato pa nas je udarila finančna in gospodarska kriza in to vprašanje je za pet let izginilo z dnevnega reda evropskih institucij. Vsi so pozabili na podnebne spremembe. Morali smo okrevati, preden smo se lahko vrnili k istemu vprašanju.

Efi Koutsokosta: Torej vas situacija skrbi?

Predsednik vlade Janez Janša: Me skrbi, a menim da je drugače kot leta 2008 in 2009. Zdaj smo bolj previdni in upam, da se odzivamo pravočasno.

Efi Koutsokosta: Preden končava, se želim dotakniti nedavnega škandala dokumentov Pandora. Bi morala EU bolj strogo preganjati izogibanje davkom in, bolj konkretno, je prav, na primer, da se nizozemski finančni minister ukvarja s temi vprašanji, če je v to neposredno vpleten?

Predsednik vlade Janez Janša: Odkrito, nisem imel časa preučiti teh dokumentov, videl sem nekaj naslovov na spletu, tako da ne vem, kaj konkretno je težava. A na splošno je moj odgovor, da: če želimo ustvariti Evropsko unijo, ki je poštena in pravična za vsakogar, potem moramo imeti jasna pravila in nobenih dvojnih meril.

Efi Koutsokosta: Gospod predsednik vlade, najlepša hvala za ta zelo zanimiv intervju.

Predsednik vlade Janez Janša: Hvala vam za zelo zanimiva vprašanja.