Ob svetovnem dnevu hrane se je danes v organizaciji Grma – Centra Biotehnike Novo Mesto, Evropskega centra za mir in razvoj in Evropske mreže za živilsko tehnologijo (EFTN) začela dvodnevna konferenca »Hrana, prehrana, zdravje«. Na njej udeleženci, med katerimi je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, govorijo o hrani v luči epidemije covid-19, pomenu izobraževanja in hrane, Sloveniji kot evropski gastronomski regiji ter samooskrbi Slovenije v povezavi z novo skupno kmetijsko politiko.

Namen letošnjega obeleževanja svetovnega dne hrane je opozoriti svetovno javnost na vpliv pandemije covid-19 na svetovna kmetijske in prehranske sisteme ter povečana negotovost preskrbe s hrano in neenakosti ter potrebo po preoblikovanju kmetijsko-živilskih sistemov. Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO tako ob letošnjem svetovnem dnevu hrane kot osrednje sporočilo izpostavlja promocijo štirih strateških prioritet:

• boljša proizvodnja (zagotovitev trajnostne porabe in proizvodnih vzorcev skozi učinkovite prehranske in stavne verige tako na regionalni kot globalni ravni),
• boljša prehranjenost (odprava lakote, zagotovitev prehranske varnosti …)
• boljše okolje (zaščita, obnova in promocija trajnostnih ekosistemov)
• boljše življenje (promocija vključujoče ekonomske rasti in zmanjševanje neenakosti).

Svetovni dan hrane namreč predstavlja idealno platformo za promocijo preobrazbe kmetijsko -prehranskih sistemov (letošnja tema svetovnega prehranskega vrha Združenih narodov v New Yorku) za širšo javnost, saj jo povezuje z dnevnim življenjem ljudi: kakšen bo vpliv na fizično in ekonomsko dostopnost hrane, katera vrsta hrane bo ljudem dostopna in kakšna bo njena kakovost, dostop do hranljivih živil in vzorci porabe; kako bo to vplivalo na širšo družbeno ekonomijo (in njegovo trajno okrevanje), okolje in naš planet. Svetovni dan hrane danes obeležujejo z osrednjim dogodkom na sedežu FAO v Rimu, jutri pa na svetovni razstavi Expo Dubaj.

V Sloveniji v skladu s cilji svetovnega dne hrane spodbujamo povečanje povpraševanja po trajnostno proizvedeni hrani in njeni proizvodnji. Država preko ukrepov, spodbud in promocije lahko vpliva na to, kaj in kako se proizvaja, kakšna je kakovost in hranljivost živil ter spodbuja k zmanjševanju izgub in odpadne hrane. Zagotavljanje prehranske varnosti je nenazadnje tudi eden izmed glavnih ciljev strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ob pomembnem upoštevanju varovanja okolja. V tem oziru igra velik pomen samooskrba s hrano, kjer ima naša država velik potencial. Ta namreč vpliva na trajnostni razvoj kmetijstva, njegovo konkurenčnost, zmanjšuje sproščanje toplogrednih plinov, zagotavlja trajnostno rabo površin namenjenih pridelavi hrane, ohranjanje delovnih mest ter tako izboljšuje prehransko varnost prebivalstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato pospešuje razvoj kratkih verig, ki zagotavljajo krajše transportne poti od kmetijskih gospodarstev do končnega potrošnika, s čim manj posredniki, in s tem hitrejšo dobavo, večjo kakovostjo in svežino proizvodov. Da bo kakovostna slovenska hrana dostopna slovenskim potrošnikom, bodo v okviru priprave nove skupne kmetijske politike opredeljeni različni vzvodi za odpornejši in trajnostni prehranski sistem.

Ob svetovne dnevu hrane se je danes začela tudi dvodnevna konferenca, ki jo organizirajo Grm – Center Biotehnike Novo Mesto, Evropski center za mir in razvoj in Evropska mreža za živilsko tehnologijo. Današnji – prvi dan konference, je namenjen razpravi in raziskovanju na področju hrane in prehrane v luči epidemije covid-19, pomenu samooskrbe ter o izzivih Slovenije kot evropske gastronomske regije 2021. Sekcijo je začelo uvodno predavanje o izzivi preoblikovanja prehranskih sistemov za dosego trajnostnih razvojnih ciljev agende 2030 v Sloveniji s strani predstavnice Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

V okviru panela je imel svoj nagovor tudi minister dr. Jože Podgoršek, ki je spregovoril o pomenu samooskrbe Slovenije v luči novega programskega obdobja skupne kmetijske politike in epidemije covid-19. V zvezi s tem je povedal, da prav trenutna kriza kaže na to, kako pomembna je samooskrba na področju prehrane. »V takšnih razmerah mora vsaka država sama poskrbeti za svoje prebivalce, saj le tako lahko zagotovi prehransko varnost in zmanjša odvisnost od zunanje trgovine«. S tega vidika so pomembne kratke in povezane oskrbne verige. Spodbujanje teh, skupaj z lokalno hrano, sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. »Stopnja tveganja zaradi izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja je zaradi tega nižja,« je povedal minister. Stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane, zagotavljanje prehranske varnosti in čim višja stopnja samooskrbe je zato prvi cilj kmetijske politike.

Druga okrogla miza dneva je bila posvečena tematiki pridelave zelenjave in sadja, v nadaljevanju programa pa so predstavili nekatere aktivnosti ob 135. obletnici Kmetijske šole Grm Novo mesto, 60. obletnici Srednje šole za gostinstvo in turizem in 20. obletnici Višje strokovne šole. Drugi dan konference bo usmerjen hrani in njeni vlogi pri ohranjanju zdravja, infrastrukturi za razvoj in proizvodnjo sadja in zelenjave, slovenskemu sadju ter predstavitvi aktualnih projektov. Več na spletni strani Svetovni dan hrane.

Koristne povezave:

- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

- Mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO)

- Zloženka SDH 2021

- Dogodek FAO v Rimu

- Dubai Expo