Minister je najprej opravil sestanek z vodjo misije Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo Bernardinom Akitobyjem. Vodja misije je izpostavil, da izboljšana napoved za Slovenijo kaže, da so bili ukrepi za spopadanje s pandemijo pravi. Mednarodni denarni sklad v novi ekonomski napovedi namreč Sloveniji napoveduje 6,3 % gospodarsko rast za letošnje leto in 4,6 % za prihodnje leto, kar je nad evropskim povprečjem in povprečjem evroobmočja. Stopnja nezaposlenosti po napovedih Mednarodnega denarnega sklada za leti 2021 in 2022 ostaja krepko pod povprečjem evroobmočja. Za Slovenijo napovedujejo 4,5 % nezaposlenost v letu 2021 in 4,3 % v letu 2022, medtem ko za evroobmočje napovedujejo 8 % nezaposlenost v letu 2021 in 8,1 % v letu 2022.

Poleg tega bo primanjkljaj sektorja država letos po načrtih ministrstva dosegel 7,5 % bruto domačega proizvoda, leta 2022 5,4 % bruto domačega proizvoda, 2023 3,3 % bruto domačega proizvoda in leta 2024 manj kot 3 % bruto domačega proizvoda. Tudi dolg sektorja država je v Sloveniji nižji od povprečja v evroobmočju in se bo še naprej zniževal. Ministrstvo za finance načrtuje, da se bo do konca leta 2023 dolg sektorja država znižal na 76 % bruto domačega proizvoda.

Minister Šircelj se je strinjal s tem, da so k izboljšani napovedi pripomogli pravočasni in učinkoviti ukrepi. Dodal je, da bo okrevanje nadalje podprto z investicijami in reformami iz slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. V prihodnje v Sloveniji načrtujemo investicije, ki bodo podprle zeleni in digitalni prehod ter modernizacijo infrastrukture. Osredotočili se bomo tudi na zdravstveno in pokojninsko reformo, reformo dolgotrajne oskrbe, stanovanjsko politiko, raziskave, razvoj ter krepitev kompetenc in znanj, ki bodo potrebna za poklice prihodnosti.

Na sestanku z direktorjem Evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada Alfredom Kammerjem je minister Šircelj poleg razprav o makroekonomski situaciji in fiskalnih obetih v Sloveniji predstavil tudi načrte slovenskega predsedstva na področju Sveta za ekonomske in finančne zadeve. Pri tem je izpostavil pomembnost mehanizma za okrevanje in odpornost ter vlogo nacionalnih načrtov držav članic v procesu krepitve celovitega okrevanja na ravni Evropske unije.

Kot predsedujoči Svetu za ekonomske in finančne zadeve se je minister Šircelj udeležil tudi plenarnega zasedanja Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora. Udeleženci so razpravljali predvsem o globalnem ekonomskem okrevanju, kjer so opozorili na neenakosti, ki jih je kriza okrepila. Za nadaljnje okrevanje bo pomembna visoka stopnja precepljenosti po vsem svetu, ki bo lažje in hitreje dosežena z usklajenim mednarodnim sodelovanjem. Sodelujoči so se strinjali, da je treba še naprej nuditi podporo zdravstvenim ukrepom in ščititi najranljivejše skupine. Hkrati se mora pozornost preusmeriti od kriznega odziva k spodbujanju rasti in ohranjanju dolgoročne fiskalne vzdržnosti.

Ob robu letnega zasedanja se je minister Šircelj sestal tudi z Danielom Palotaiem, izvršnim direktorjem srednje in vzhodno evropske konstituence v Mednarodnem denarnem skladu, katere del je tudi Slovenija. Minister in direktor sta se strinjala, da konstituenca deluje dobro. Zadnji dan letnega zasedanja se je minister Šircelj udeležil tudi virtualnega srečanja ministrov za finance in guvernerjev centralnih bank iz centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer je predstavil ekonomsko situacijo v Sloveniji in napovedi za prihodnje.