Tako kot proračun za leto 2021 smo tudi predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 pripravili v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije, okrevanjem gospodarstva in spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Ob tem smo upoštevali čim bolj realne: (i) prevzete obveznosti, ki temeljijo na veljavnih pravnih aktih in (ii) dosedanjo realizacijo izdatkov.

Na ravni Evropske unije je bil dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letih 2021 in 2022 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen je Evropska komisija določila, da splošna odstopna klavzula oziroma izjemne okoliščine veljajo tudi v letu 2022. Pomembno je, da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozimo okrevanja gospodarstva in hkrati ohranjamo stabilnost javnih financ. Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih. Smer razvoja vračanja k srednjeročnemu okviru bo pomembna šele spomladi, ko se bomo na EU ravni opredelili do prenehanja izjemne okoliščine in ko se tudi na EU ravni sprejme smer delovanja fiskalne politike za naslednja leta.

Slovenija je za ukrepe, povezane z odpravo in blaženjem posledic epidemije, namenila okoli 5 % bruto domačega proizvoda. Kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram je Slovenija svojo zadolženost v razmerju do bruto domačega proizvoda povečala za manj od povprečja držav območja evra in Evropske unije. Pomembno je tudi, da bomo dolg sektorja država postopno zniževali - konec leta 2020 je znašal 79,8 % bruto domačega proizvoda (BDP), do konca leta 2023 pa se bo po načrtih Ministrstva za finance znižal na 76 % bruto domačega proizvoda. Primanjkljaj sektorja država bo letos po načrtih ministrstva dosegel 7,5 % bruto domačega proizvoda, leta 2022 5,4 % bruto domačega proizvoda, 2023 3,3 % bruto domačega proizvoda in leta 2024 manj kot 3 % bruto domačega proizvoda.

Še naprej se bodo zniževali obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna, ki so leta 2014 znašali 1,083 milijarde evrov (2,9 % BDP). V letu 2020 so znašali 772 milijonov evrov (1,7 % BDP), letos so ocenjeni v višini 756 milijonov evrov (1,5 % BDP), v letu 2022 v višini 683 milijonov evrov (1,3 % BDP) in v letu 2023 v višini 654 milijonov evrov (1,2 % BDP).

Okrevanje gospodarstva je naša prioriteta. Potem ko je vlada z interventnimi ukrepi v času epidemije ohranila gospodarsko aktivnost in delovna mesta, kar je v nadaljevanju omogočilo razmeroma hitro okrevanje gospodarstva (za letos Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj napoveduje 6,1 % gospodarsko rast), posebno pozornost v naslednjih dveh letih dajemo investicijam.

Verjamemo namreč, da so te ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva, nastanek novih delovnih mest in za večjo kakovost dela in življenja. V proračunih za leti 2022 in 2023 zato načrtujemo za prek 2,2 milijarde evrov investicij. Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo smiselno dati prednost projektom, financiranim z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Na Ministrstvu za finance zato poudarjamo, da se v letu 2022 krepijo predvsem programi, povezani z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost. Povečujejo se sredstva za okolje in okoljsko infrastrukturo, znanost, podjetništvo, promet in prometno infrastrukturo in podobno. Prav tako se za financiranje ukrepov, ki so vključeni v Načrt za okrevanje in odpornost, ustanavlja proračunski sklad. Vsa neporabljena sredstva na računu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto. V proračunski sklad se bodo vrnila tudi sredstva, za katera se bo ugotovilo, da so bila neupravičeno porabljena, in v primeru, če mejniki oziroma cilji ne bodo doseženi.