V uvodnem nagovoru je predsednik vlade dejal, da "živimo v času, ko se hkrati ukvarjamo tako s pandemijo covida-19 kakor tudi z okrevanjem po njej. Prav zato, ker hkrati govorimo o boju proti covidu-19 in o okrevanju po pandemiji, je konferenca, kjer je javni sektor v središču pogovorov, zelo pomembna."

"Ko govorimo o pandemiji covida-19 sta pomembni dve stvari: kako pripravljen si na situacijo in kako prilagodljiv znaš biti. Po letu in pol boja proti pandemiji zdaj vemo, kakšne so naše prednosti v tej situaciji in kakšne so bile na začetku boja naše pomanjkljivosti," je poudaril premier Janez Janša. Spomnil je, da je bila v Sloveniji tri leta pred začetkom epidemije delegacija SZO. "Ko smo razglasili epidemijo in ko smo videli njihova priporočila, smo ugotovili, da če bi Slovenija, in to velja tudi za druge države članice, izpolnila in uresničila vsa priporočila SZO, bi bila na izziv epidemije zelo dobro pripravljena. Toda ta priložnost je bila zamujena, nismo bili pripravljeni," je dejal premier in nadaljeval, da so bile nekatere države EU, tudi članice OECD, na pandemijo zelo dobro pripravljene. "Nekatere zato, ker so imele izkušnje iz podobnih izzivov v preteklosti, nekatere pa, ker so priporočila SZO vzele zrelo resno," je povedal premier, ki je še dejal, da je bil prvi odziv EU na epidemijo  slab. "Evropa je bila v prvih tednih pandemije kakor v času srednjega veka, vladal je kaos. Toda takoj po prvih tednih epidemije, se je EU zavedela, da mora nadgraditi regijski oziroma kontinentalni pristop in izvesti skupni odziv. Po skupnem odzivu EU na epidemijo pa je bila to zgodba o uspehu. Zelo dobra je bila koordinacija glede finančne pomoči evropski znanosti, tako da smo lahko čim prej prišli do cepiv in zdaj tudi do zdravil, usklajen je bil tudi odziv glede okrevanja, tako da nekatere države že črpajo finančno pomoč," je dejal predsednik vlade.

Povedal je tudi, da so bile nekatere države OECD pri upravljanju epidemije in spoprijemanju z njo zelo uspešne, nekatere pa manj. "Uspešnost posamičnih držav pri spoprijemanju z epidemijo je bila različna tudi glede na to, kako fleksibilen sistem imajo države. Med nekaterimi državami, ki imajo bolj fleksibilen sistem, ko so vlade lahko sprejemale ukrepe čez noč, je bil njihov prvi odziv precej uspešen, vsi ostali, ki so bili prisiljeni, da gredo v parlament za številne ukrepe, pa so bili soočeni s tem, da njihov odziv občasno ni bil pravočasen," je povedal predsednik vlade. Na vprašanje, kako naj zagotovimo, da bodo demokracije postale odpornejše na tovrstne izzive, je po njegovem mnenju odgovor digitalni prehod. " Če bi ob prvem valu epidemije vse podatke imeli on-line, bi bil naš odziv lahko mnogo boljši, mnogo bolj pravočasen, mnogo bolj ciljno usmerjen," je prepričan predsednik vlade.

Ob tem premier Janez Janša opozarja še na eno nevarnost, in sicer, da bi se hkrati, ko se spoprijemamo z epidemijo, zgodil tudi resen kibernetski napad. "Vse, kar se je zgodilo med pandemijo, je klic k zavedanju, da moramo biti mnogo bolj pripravljeni na različne situacije in da moramo opozorilne znake jemati resno. Zgraditi moramo zmogljivosti, ki bodo javni sektor naredile bolj prilagodljiv in bolj pripravljen na nekaj, kar se lahko zgodi, a ne vemo, kdaj točno in na kakšen način se bo zgodilo," je poudaril premier in dodal, da nas je pandemija naučila, da je treba biti pripravljen na podobne izzive tudi v prihodnosti.

Predsednik vlade Janez Janša je nato sodeloval tudi v razpravi o zaupanju, podnebnih spremembah in odzivu EU na skupne izzive.

Glede zaupanja v vlade in sprejemanje ukrepov je predsednik vlade dejal, da se vlade v procesu demokracije in ob volitvah menjavajo in da se nekaj pridobljenega znanja zaradi teh sprememb izgubi. "To so pač stranski učinki demokracije," je dejal predsednik vlade. Opozoril je, da pogled v preteklost kaže, da so bile države v južni Aziji, ki nimajo tako zelo demokratičnega sistema, kjer so se predsedniki držav ali vlad odločali o vsem, v prvem valu epidemije bolj učinkovite z zajezitvijo širjenja virusa. "A ko pogledamo drugi in tretji val, cepiva niso prišla iz teh držav, temveč iz držav s svobodnim trgom, svobodo in demokracijo, to pa je nekaj, česar se moramo zavedati. To so lekcije, ki smo se jih naučili iz te situacije. Naš odziv bo prav zaradi teh lekcij hitrejši, bolj učinkovit in mnogo bolj koordiniran," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je treba zgraditi zmogljivosti, "ki bodo naš javni sektor naredile bolj prilagodljiv in bolj pripravljen na nekaj, kar se lahko zgodi, a ne vemo, kdaj točno in na kakšen način se bo zgodilo." Sicer pa je zaupanje v vlado in javni sektor po besedah predsednika vlade v različnih državah različno, ponekod je zaupanje visoko, ponekod nizko. "Kar me je negativno presenetilo, je nezaupanje oziroma zaupanje v znanost. Na zahodu je zaupanje v znanost in znanje višje kakor v srednji ali vzhodni Evropi. To je bilo zame nekaj novega, saj tega nisem pričakoval. Nezaupanje v znanost namreč lahko vodi v še druge težave," je poudaril premier in dodal, da je zaupanje v znanost tako pomembno, da bo ta vprašanja treba obravnavati tudi v prihodnje.

Glede podnebnih sprememb in zaupanja v vlade, da bodo podnebne spremembe obvladale, je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da polovica evropskega prebivalstva verjame v ustrezno ukrepanje vlad, druga polovica pa je skeptična. "Eden od razlogov za to je tudi pomanjkanje zaupanja v znanost," je dejal premier. Ob tem je predsednik vlade prepričan, da so odgovor na podnebne spremembe inovacije in tehnologije za čisto energijo, kajti če se bomo ukvarjali samo s posledicami podnebnih sprememb, ne bomo rešili problema. Sicer pa se po besedah predsednika vlade podnebne spremembe dogajajo že od nekdaj. "Glavno vprašanje pri tem je, kako sodobna civilizacija prispeva k temu procesu. Mnenja so različna, znanost pa je prepričana, da ima človeštvo 90-odstotni strateški vpliv na podnebne spremembe, zato se lahko z njimi spoprijemamo samo na globalni ravni," je dejal premier in dodal, da sta glavni odziv in strateški odgovor na podnebne spremembe, kako proizvajati čisto energijo, na kar še vedno nimamo jasnih odgovorov. "Če želimo na primer imeti samo električne avtomobile, potrebujemo baterije in jasno je, da na Zemlji nimamo dovolj litija, da bi vse avtomobile tudi lahko naredili. Torej moramo izumiti nekaj novega, najti moramo nekaj za obdobje po litiju. To pomeni, da moramo veliko vlagati na tem področju industrije, tehnologije, inovacij. Izziv za javni sektor je, kako zagotoviti dovolj virov, da se to lahko zgodi v naslednjih 10 do 15 letih. Politični izziv pa je, kako zagotoviti dovolj denarja za naložbe v nekaj, kar sprva za javnost ni tako zelo opazno, zlasti ker je zaupanje v znanost zelo nizko," je povedal predsednik vlade in dodal, da mora biti EU vodilna na področju boja proti podnebnim spremembam.

Glede inovativnih ukrepov v zvezi z epidemijo je premier omenil številne ukrepe, ki jih je sprejela slovenska vlada, glede inovacij, povezanih z epidemijo, pa je izpostavil podjetje BiaSeparations, ki je razvila tehnologijo za čiščenje cepiv.

Ena večjih prednosti evropskega povezovanja je po mnenju predsednika vlade izmenjava dobrih praks. "Za vsak problem , bodisi s področja zdravstva, demografije, inovacije, tehnologije bodisi katerega drugega,  obstaja vsaj ena država v EU, ki je rešitev že našla," je poudaril predsednik vlade. Dodal je, da smo ustvarili tudi številne evropske institucije,  da se znanje in dobre prakse držav lahko širijo, "čeprav hkrati ustvarjamo birokratske ovire in pregrade. Včasih s pretirano regulacijo tudi zaviramo atmosfero dobrih praks."

"Zame osebno, za vlado, ki jo vodim, tudi za celotno EU, je med epidemijo postalo jasno, da moramo biti bolje pripravljeni na prihodnje izzive. Če to želimo, moramo ustvariti skupnost, ki bo prijazna inovacijam. Znanje in informacije niso problem, problem je, kako uporabljati te informacije in to znanje. Prav zato moramo ustvariti okolje, kjer bomo tako mlade kakor tudi starejše učili tudi veščin glede uporabe in presoje informacij," je sklenil predsednik vlade Janez Janša.