Izziv je še posebej pereč v javnem sektorju, kjer je več starejših (več kot 55 let) kot mlajših zaposlenih (manj kot 34 let). Ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v javni upravi je tudi vodilna tema predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU 2021 na področju vodenja zaposlenih v javni upravi.

Za uspešno spoočanje z izzivi, ki jih po eni strani prinaša staranje delovne sile javne uprave, po drugi strani pa privabljanje novega, talentiranega kadra, smo na Ministrstvu za javno upravo v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvedli študijo, v sklopu katere so predstavljeni trendi, raba različnih ukrepov in orodij za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v evropskih javnih upravah, primeri dobrih praks ter priporočila za načrtovanje upravljanja talentov skozi prespektivo večgeneracijske delovne sile.

Posebej je bil opravljen pregled omenjenega področja v Sloveniji, na podlagi katerega so bila oblikovana priporočila za učinkovito ravnanje s starejšimi kadri ter privabljanje in ohranjanje zaposelnih, identificiranih kot talentov, v slovenski državni upravi.

Na konferenci "Vlade po okrevanju - na prihodnost pripravljen javni sektor", ki danes in jutri poteka v spletni obliki, je o študiji uvodoma spregovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, v nadaljevanju pa jo je v panelu o prihodnosti javnega sektorja predstavil generalni direktor Direktorata za javni sektor Peter Pogačar, ki je skupaj s sogovorniki razpravljal o veščinah, ki jih bodo javni uslužbenci potrebovali v prihodnosti. Pojasnil je, da so na ministrstvu s pomočjo strokovnjakov iz Observatorija za inovativnost na OECD iskali primerne rešitve po metodi predvidevanja različnih scenarijev v prihodnosti, ki jo nekatere države v Evropski uniji že skušajo integrirati v svoj sistem delovanja.

Študija: Staranje in upravljanje talentov v evropskih javnih upravah (Ageing and Talent Management in European Public Administrations)

Evropske države se starajo, prav tako pa tudi njihove javne uprave. V Evropi osrednje javne uprave v povprečju zaposlujejo bistveno več delavcev, starejših od 55 let, kot splošni trg dela. V mnogih javnih upravah je zdaj več starejših delavcev kot mlajših. Ta večgeneracijska delovna sila ima številne posledice za upravljanje, na primer pomen zagotavljanja, da lahko starejši delavci produktivno in zadovoljno delajo do upokojitve in da lahko prenašajo dragocene izkušnje na mlajše zaposlene. Glede na zapletene izzive, s katerimi se soočajo javne uprave - na primer spopadanje s pandemijo covid-19 in njenim okrevanjem - je zagotavljanje usposobljene in angažirane delovne sile v vseh starostnih skupinah nujen politični izziv. 

To poročilo kaže, da imajo javne uprave priložnost izkoristiti prednosti večgeneracijske delovne sile in zgraditi trajnostno zmogljivost javnega sektorja. Zlasti proaktivne prakse upravljanja talentov se lahko uporabljajo za vključevanje in razvoj osebja v okviru večgeneracijske delovne sile. Vendar pa je dosledna in usklajena uporaba praks upravljanja talentov v javnih upravah redka. Nekatere uprave uporabljajo številna orodja za upravljanje nadarjenosti, vendar je na splošno več možnosti za povezovanje teh orodij s strategijami za razvoj delovne sile, da bi kar najbolje izkoristili večgeneracijsko delovno silo v evropski javni upravi.

Prvo poglavje tega poročila obravnava posledice, ki jih ima za javno upravo vse bolj večgeneracijska delovna sila v Evropi, in predstavlja upravljanje nadarjenosti kot premalo raziskano, a koristno prakso. V drugem poglavju so predstavljeni rezultati ankete, ki kažejo priložnosti za države EU, da razvijejo bolj strateško uporabo orodij za upravljanje talentov za upravljanje večgeneracijske delovne sile. V zadnjem poglavju so obravnavani koncept in sestavni deli upravljanja nadarjenosti ter predstavljen okvir za njegovo uporabo v javnem sektorju.  To je ponazorjeno z različnimi študijami primerov praks v državah članicah EU.