Dvodnevno konferenco je z uvodnim nagovorom odprl predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. "Ko govorimo o pandemiji covida-19, sta pomembni dve stvari: kako pripravljen si na stanje in kako prilagodljiv znaš biti. Po letu in pol boja proti pandemiji zdaj vemo, kakšne so naše prednosti v tem stanju in kakšne so bile v začetku boja naše pomanjkljivosti," je v uvodu poudaril Janša. "Evropa je bila v prvih tednih pandemije videti kot v časih srednjega veka, vladal je kaos. Toda takoj potem se je EU zavedela, da mora nadgraditi regijski oziroma kontinentalni pristop in izvesti skupni odziv. Ko je sledil skupni odziv EU na epidemijo, pa je bila to zgodba o uspehu. Zelo dobra je bila koordinacija glede finančne pomoči evropski znanosti, tako da smo lahko čim prej prišli do cepiv in zdaj tudi do zdravil, usklajen je bil tudi odziv glede okrevanja, tako da nekatere države že črpajo finančno pomoč," je še dejal predsednik vlade.

V nadaljevanju se je vprašal, kako naj zagotovimo, da bodo naše demokracije postale bolj odporne proti tovrstnim izzivom, pri čemer odgovor vidi v digitalnem prehodu. "Če bi ob prvem valu epidemije vse podatke imeli na spletu, bi naš odziv lahko bil mnogo boljši, mnogo bolj pravočasen, mnogo bolj ciljno usmerjen," je še poudaril predsednik vlade.

Na posvetu o krepitvi upravljavskih zmogljivosti držav je nastopil minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predstavil projekt ministrstva za javno upravo Inovativen.si. »Če želimo povečati učinkovitost prihodnjega upravljanja vlad, moramo nujno izboljšati njihovo sposobnost za predvidevanje prihodnjega dogajanja v družbi. Slovenija je že naredila prvi korak. V okviru projekta Inovativen.si smo namreč začeli uvajati predvidevanje inovacij. Obravnavali smo izziv staranja delovne sile ter privabljanja in zadrževanja talentov, kar je skupna skrb vseh evropskih držav. Vesel sem, da smo lahko danes skupaj z OECD predstavili rezultate raziskave o tej problematiki, ki zadeva vse države članice EU,« je poudaril minister.

Rezultati raziskave kažejo, da je enotna in celovita uporaba praks za ravnanje s starejšimi zaposlenimi ali talenti v evropskih javnih upravah prej izjema kakor pravilo. Za oblikovanje ukrepov na področju ravnanja s talenti je treba upoštevati posebnosti, prednosti in izzive vseh starostnih skupin. Ključno vlogo pri tem pa igrajo kadrovski strokovnjaki in vodje, ki morajo biti ustrezno usposobljeni za to nalogo in med sabo sodelovati.

Udeleženci konference bodo v okviru programa dvodnevne konference razpravljali o okrevanju tako javnega kakor zasebnega sektorja po krizi zaradi pandemije covida-19 in pridobljenih izkušnjah, na katerih morajo vlade graditi, če želijo doseči večje zaupanje državljanov in večjo odpornost v prihodnosti. Predstavili pa bodo tudi različne prakse, kako se vlade odzivajo na naraščajoča pričakovanja državljanov ob dejstvu, da so sistemi in okolje vse kompleksnejši.

Že prvi dan programa so se sogovorniki strinjali, da je vpeljevanje strateškega predvidevanja prihodnjega dogajanja in razvoja nujno pri oblikovanju politik, saj bodo vlade tako bolj pripravljene na izzive v prihodnosti in bodo imele podlago za proaktivno ukrepanje. Poudarjen je bil pomen čezmejnega sodelovanja vlad pri uporabi pristopov, usmerjenih v prihodnost, za krepitev socialne kohezije in demokracije na svetovni ravni ter oblikovanje naložb za pomoč članicam na ravni EU pri pridobivanju pristojnosti za obvladovanje sedanjih in prihodnjih izzivov.

Konference, ki jo organizira ministrstvo za javno upravo skupaj z Observatorijem za inovacije v javnem sektorju (OPSI OECD) in Evropskim inštitutom za javno upravo (EIPA), se udeležuje več kot 1700 udeležencev z vsega sveta. Na dogodku nastopajo tudi svetovno priznani strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja ter akademskih krogov, kot so: Petra Majdič, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica vseh časov in dobitnica olimpijske medalje, Mathias Cormann, generalni sekretar OECD, in Marco Ongaro, generalni direktor EIPA.