Skoči do osrednje vsebine

19. 10. 1991: Priprave na nov poskus obravnave lastninske zakonodaje v zboru združenega dela slovenske skupščine

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
Minister za planiranje Igor Umek je za časnik Slovenec spregovoril o lastninski zakonodaji, v mednarodni javnosti pa se je krepila pozitivna podoba Slovenije. Z gospodarskimi temami sta se ukvarjala tudi podpredsednika slovenske in hrvaške vlade Andrej Ocvirk in Zdravko Tomac ter direktorji nekaterih večjih slovenskih podjetij. Stranke, zastopane v parlamentu, so pregledovale trenutno oblikovano besedilo nove slovenske ustave, ki je dobivalo vedno bolj dokončno podobo, stranka Zelenih Slovenije pa je na deževen sobotni dan izvedla širši posvet vodstva.
Igor Umek

Minister za planiranje Igor Umek je za časnik Slovenec spregovoril o lastninski zakonodaji. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Umek uspešen v sodelovanju s skupino poslancev zbora združenega dela

Razprava o zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij je potekala že leto dni. Nastalo je več zakonskih predlogov, štirje so izstopali po pomembnosti. Prvi je bil predlog dr. Mencingerja še iz časa, ko je opravljal ministrsko funkcijo, vlada je pozneje pripravila drugačen predlog, dr. Ribnikar je bil avtor tretjega in vlada v senci četrtega predloga.

Po septembrskem sprejetju vladnega predloga zakona v zboru občin in družbenopolitičnem zboru pa ta ni dobil podpore v zboru združenega dela, saj ga ta ni uvrstil na dnevni red in v razpravo. Pooblastil je le skupino petih poslancev, ki naj skupaj z vlado poišče najboljšo rešitev za sprejetje zakona. Pri večini poslancev te skupine se je oblikovala odločitev, da je zboru smiselno predlagati nadgradnjo Mencinger-Ribnikarjevega predloga, ki prinaša privatizacijo družbenega kapitala prek zasebnih investicijskih družb in participacijo državljanov pri lastninjenju.

Švedska napovedala priznanje Slovenije, ocena OZN o slovenski osamosvojitveni politiki pozitivna

Švedska ministrica za zunanje zadeve Margaretha af Ugglas je v sobotni številki dnevnika Svenska Dagbladet izjavila, da utegne Švedska priznati Slovenijo. Glede naše države in sosednje Hrvaške je opozorila, da sta »naroda teh držav izrazila svojo voljo, vzrok, da ju mednarodna skupnost še ni priznala, pa je, da bi to oviralo mirovna prizadevanja«. Poudarila je, da »Slovenija izpolnjuje veliko večino pogojev za priznanje«.

Odposlanec OZN v Jugoslaviji Cyrus Vance pa je po vrnitvi z obiska v Jugoslaviji izrazil veliko zaskrbljenost nad razmahom spopadov na Hrvaškem. Sloveniji je izrekel priznanje, predvsem glede dosedanje drže pri uveljavljanju odločitve o osamosvojitvi in tudi glede sodelovanja na mirovni konferenci v Haagu.

Ideje o konfederaciji med Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, slovenska podjetja naj se usmerijo na tuje trge

Podpredsednik hrvaške vlade pristojen za gospodarstvo dr. Tomac se je na pogovornem večeru v Dobrni v imenu hrvaške vlade zavzel, da bi po koncu vojne na Hrvaškem prišlo do konfederacije navedenih treh držav, saj zapiranje znotraj svojih meja ni rešitev. Slovenski podpredsednik vlade pristojen za gospodarstvo dr. Ocvirk je spregovoril o načrtu vlade za dosego 24-odstotne inflacije, ki bi jo dosegli z zamrznitvijo plač in cen ali pa uporabili blagovne rezerve in povečali uvoz. Sogovornika sta spregovorila tudi o vojaški industriji, Tomac predvsem o »nehigieničnem« posrednem sodelovanju slovenskih podjetij s srbskim gospodarstvom, ki pa je dobavitelj opreme tudi za JLA.

Direktorji železarn Jesenice in Ravne, Litostroja, Rika, Uniorja in Metalne so v odprtem pismu vlado in banke pozvali, naj se opredelijo do sodelovanja z državami nekdanje Jugoslavije, prilagajanja na poslovanje v mednarodnem prometu, možnosti pridobitve posojil za naložbe na tujem ter do oblikovanja zaščitne politike gospodarstva, kot jo oblikujejo države, ki vstopajo v evropsko dvanajsterico. Pozvali so k dialogu in proaktivnemu iskanju jasnih in konkretnih odločitev.

Vse manj odprtih vprašanj o novi slovenski ustavi

Z zadnjo različico besedila ustave so bili seznanjeni strankarski prvaki in vodje poslanskih klubov. Glede besedila je bil dosežen dogovor, da bosta iz preambule črtana svetost življenja in državotvorna narava NOB. Še naprej pa je ostajala dilema, ali v besedilo zapisati pravico žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pa tudi, da sta cerkev in država ločeni.

Na seji predsedstva Zelenih Slovenije Dušan Plut napovedal umik s položaja predsednika stranke

Minister Miha Jazbinšek je na seji predsedstva predstavil slovenski ekološki projekt. Člani so ga po dolgi razpravi podprli, ministra pa zadolžili, da začne pripravljati nacionalni zeleni razvojni program in nekatere druge podobne dokumente v zvezi z okoljem. V drugem delu zasedanja so se člani dotaknili razmer v stranki, izrečene so bile številne kritike vodstvu, hkrati pa tudi pobuda k pripustitvi delovanja frakcij.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

  • Delo, 21. 10. 1991.
  • Dnevnik, 21. 10. 1991.
  • Slovenec, 21. 10. 1991.
  • Večer, 21. 10. 1991.
  • Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.
  • Katoliški glas, 21. 10. 1991.
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana, 1992. 

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.