Dan slovenske hrane

Vlada RS je oktobra leta 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Glavni namen dneva slovenske hrane je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, kateri se na ta dan daje pomemben pečat, pridelovalcem in predelovalcem hrane – našim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa posebno priznanje. S praznovanjem dneva slovenske hrane in odločitvami za lokalno pridelano hrano, podpiramo napore naših pridelovalcev in predelovalcev hrane in izražamo spoštovanje do njihovega dela.

Z dnevom slovenske hrane se v javnosti krepi zavedanje in pomen domače trajnostne samooskrbe, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.

Tradicionalni slovenski zajtrk

V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), za katerega je leta 2011 dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije, ko se je TSZ tudi prvič izvedel.

V projekt TSZ so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole,  zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi.

Letošnji TSZ bo 19. novembra in bo že enajsti po vrsti. Potekal bo pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«, navezujoč se na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.  

Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla. Prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov omogoča nacionalna shema kakovosti Izbrana kakovost – Slovenija, s katero se ponašajo kmetijski pridelki oziroma živila s posebnimi lastnostmi kot so sestava, okolju prijazno pridelava, kakovost surovin, dobrobit živali, način krmljenja, dolžina transportnih poti, predelava, hitrost predelave surovin.

Glavni namen projekta TSZ je, da že najmlajši spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Prav tako je eden ciljev poudarjanje pomena zajtrka za zdravo in uravnoteženo prehrano. Ljudje ki redno zajtrkujejo imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo še posebej otroci in mladostniki potrebujejo za lažje sledenje učnemu procesu.

Pobuda je vedno bolj prepoznavna in dobrodošla med širšo javnostjo, zato se vsako leto tradicionalnemu slovenskemu zajtrku pridruži vedno več posameznikov, institucij, podjetij, gostinskih obratov, turističnih objektov itd., ki širijo pomen in glas o TSZ preko svojih aktivnosti.

Pri organizaciji in izvedbi Tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujejo: ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, izobraževanje, znanost in šport, kulturo, okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Odredba o izvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo tudi letos zagotovilo sredstva za izplačilo pavšalnega nadomestila za nakup živil za izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Pogoje za izplačilo pavšalnega nadomestila določa Pravilnik o izvajanju projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (Uradni list RS, številka 128/20, 6/21 in 162/21).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s partnerji pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk tudi letos vabi vzgojno-izobraževalne zavode ter ostale institucije, da 19. novembra skupaj obeležimo dan slovenske hrane tudi z izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka (priporočena sestava zajtrka je: kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo sadje). Vabimo vas, da živila za zajtrk kupite pri lokalnem ponudniku.

Informacije o ponudnikih so na voljo na različnih spletnih straneh, kot npr. na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije, spletnem portalu ministrstva »Naša super hrana« in spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:

Katalog živil

Lokalni ponudniki hrane

Kupujmo domače

Več informacij glede zajtrka in znaka Izbrana kakovost - Slovenija najdete na spletnih straneh:

Tradicionalni slovenski zajtrk

Izbrana kakovost - Slovenija in seznami certificiranih proizvajalcev