Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so v pripravah na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. oktobra 2021 v Bruslju, največ pozornosti namenili cenam energentov in usklajevanju ukrepov v povezavi s pandemijo. Izrazili so zadovoljstvo ob dokumentu Evropske komisije, ki državam ponuja nabor ukrepov za soočanje s hitro rastjo cen energentov. Poudarili so tudi, da mora biti nadaljnja koordinacija glede covida-19 usmerjena v zmanjševanje omejevalnih ukrepov, predvsem glede prostega pretoka ljudi. Izmenjali so tudi mnenja o digitalizaciji, trgovinskih odnosih, vrhu ASEM, vrhu Vzhodnega partnerstva in o pripravah na mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Glasgowu (COP26) in Kunmingu (COP15). 

Ministri in državni sekretarji so v splošni razpravi v okviru letnega dialoga izmenjali mnenja o stanju vladavine prava v Uniji na podlagi drugega letnega poročila Evropske komisije. Razprava se je osredotočila na vladavino prava v celotni Uniji in na nedavno dogajanje na štirih področjih – v pravosodnem sistemu, protikorupcijskem okviru, pri medijskem pluralizmu ter sistemu zavor in ravnovesij. Glede na trajanje pandemije in ukrepe, povezane s covidom-19, je predsedstvo predlagalo, da ministri posebno pozornost namenijo vlogi in delovanju institucionalnih zavor in ravnovesij v času teh posebnih okoliščin. Spoštovanje temeljnih vrednot in načel Evropske unije, vključno z zagotavljanjem vladavine prava, je bistvenega pomena za zaupanje državljanov v javne ustanove in pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami.

»Vladavina prava je temelj našega evropskega projekta in jamstvo za naše najosnovnejše vsakodnevne pravice in svoboščine. Zato je letno ugotavljanje stanja tako pomembno. Dialog v celoti upošteva načela objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic. Za to si kot predsedujoča prizadeva tudi Slovenija,« je poudaril državni sekretar Dovžan.

Glede poteka Konference o prihodnosti Evrope so se ministri in državni sekretarji strinjali, da si bo Svet še naprej prizadeval za končni uspeh konference. Seznanili so se s potekom konference, posebej z evropskimi državljanskimi forumi, in izmenjali mnenja o pripravah na plenarno zasedanje konference 22. in 23. oktobra. Državni sekretar Dovžan je izrazil zadovoljstvo, da se je s prvimi zasedanji evropskih državljanskih forumov začelo vsebinsko delo Konference o prihodnosti Evrope. Poudaril je, da se mora konferenca osredotočiti na vsebine, ki so v interesu evropskih državljanov. Ti imajo namreč nosilno vlogo v široki razpravi o tem, kakšna bi morali biti Unija v prihodnosti, da bo izpolnila njihova pričakovanja.

Na zasedanju so ministri sprejeli tudi sklepe Sveta o preučitvi potenciala pobude za skupno kibernetsko enoto – dopolnjevanje usklajenega odziva EU na velike kibernetske krize, kar je del prizadevanj za vzpostavitev posodobljenega, celostnega in jasnega okvira kibernetskega kriznega upravljanja v Evropski uniji. Sklepi Sveta odražajo prednostne naloge in prizadevanja predsedstva za krepitev odpornosti Evropske unije ter izboljšanje njene pripravljenosti na prihodnje krize.

Ob koncu je Slovenija na kratko poročala o mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Navidezna sprava: tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki je bila v okviru zaznamovanja evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgusta 2021 v Ljubljani.