V razpravi o povečanju operativne pripravljenosti Evropske unije na varnostna tveganja so obrambni ministri znova izrazili nujnost, da je EU sposobna hitrejšega samostojnega odzivanja na krize v neposredni soseščini. K temu naj bi prispevale hitre odzivne sile (Rapid Reaction Forces), ki bi jih morali po mnenju ministrov graditi na podlagi obstoječih instrumentov. V primerjavi z njimi, bi morale biti učinkovitejše, fleksibilnejše in robustnejše, predvsem pa je za njihovo delovanje nujno zagotoviti mehanizme za hitrejše sprejemanje odločitev v okviru obstoječih pogodbenih določil.

»Afganistan je pokazal, da nam manjkajo kritične zmogljivosti, s katerimi bi lahko imeli večjo vlogo pri reševanju situacije v sodelovanju z Natom. Poiskati moramo rešitve za hitrejše postopke odločanja, zato Slovenija podpira konkretne predloge v tej smeri,« je dejal minister za obrambo mag. Matej Tonin.

V okviru krepitve odpornosti na kompleksne krize so ministri razpravljali o naboru orodij za zoperstavljanje hibridnim grožnjam (hybrid toolbox) in nujnih ukrepih za odzive na zlonamerne aktivnosti različnih hibridnih akterjev. Minister mag. Tonin je poudaril, da mora Strateški kompas določiti smer razvoja, v naslednji fazi pa bodo opredeljeni obseg in načini, kako oblikovati takšen nabor orodij.

Ministri so govorili tudi o razvoju kritičnih obrambnih zmogljivosti (flagship capabilities) v okviru šestih fokusnih področij Usklajenega letnega pregleda obrambe (Coordinated Annual Review on Defence – CARD), pri čemer naj bi primarno razvijali zmogljivosti za neposredno zapolnjevanje primanjkljajev in povečanje strateške neodvisnosti EU. Minister za obrambo mag. Tonin je med prednostnimi področji izpostavil strateški transport, oskrbo z gorivom v zraku, sistem zgodnjega opozarjanja, zmogljivosti strateškega napovedovanja in obveščevalne zmogljivosti, ob upoštevanju nujnosti povečevanja energetske učinkovitosti obrambnih sistemov in zmanjševanja ogljičnega odtisa operativnega delovanja EU.

Izrazili so nujnost krepitve sodelovanja med EU in Natom, posebej ker v obeh organizacijah potekata strateška procesa – v EU Strateški kompas in v Natu Strateški koncept. Čeprav EU in Nato vse intenzivneje sodelujeta pri 74 področjih, bi bilo ta smiselno nadgraditi z dodatnimi, kot so kibernetska obramba, prebojne tehnologije, učinki klimatskih sprememb in boj proti terorizmu. Ministri so se zavzeli za pripravo tretje deklaracije EU in Nata do konca letošnjega leta.

Tokratna ministrska delavnica, ki je potekala v so-organizaciji slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije in Evropske službe za zunanje delovanje (European External Action Service – EEAS), pomeni zaključno fazo strateškega dialoga pred novembrsko predstavitvijo osnutka dokumenta, ki naj bi bil dokončno potrjen marca naslednjo leto na zasedanju Evropskega sveta.