Predlog uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s protokolom (2021–2026) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu za trajnostno ribištvo med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo

Vlada je sprejela stališče RS k Predlogu uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s protokolom (2021–2026) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu za trajnostno ribištvo med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo. Republika Slovenija predlog podpira.

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Islamsko republiko Mavretanijo in Evropsko skupnostjo je bil podpisan in se je začel začasno uporabljati 8. avgusta 2008 za obdobje šestih let. Sporazum se od takrat tiho podaljšuje, zadnji protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju pa preneha veljati 15. novembra 2021. Evropska komisija je pogajanja z vlado Islamske republike Mavretanije 28. julija 2021  zaključila s  parafiranjem novega osnutka Sporazuma in Protokola. Novi sporazum zajema obdobje šestih let od datuma začetka začasne uporabe, to je od datuma, podpisa obeh pogodbenic. Sporazum se podaljšuje s tihim soglasjem.

Namen tega predloga je dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih zagotavlja Protokol, za države pogodbenice. Glavni cilj novega sporazuma je posodobiti okvir sodelovanja ob upoštevanju prednostnih nalog prenovljene skupne ribiške politike in njene zunanje razsežnosti, da bi se strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo na področju ribištva nadaljevalo in okrepilo.

Cilj Protokola je, da se plovilom Evropske unije zagotovijo ribolovne možnosti na ribolovnem območju Mavretanije v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem ter resolucijami in priporočili Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantskem oceanu (ICCAT) in Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) v okviru omejitev razpoložljivega presežka.

Predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo ter protokola o izvajanju navedenega sporazuma

Vlada je sprejela stališče RS k Predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo ter protokola o izvajanju navedenega sporazuma. Republika Slovenija pozdravlja Predlog sklepa Sveta.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Evropsko komisijo za podaljšanje protokola med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo  za obdobje 6 let, od datuma začetka začasne uporabe, tj. od datuma, podpisa obeh pogodbenic.

Skupni finančni prispevek iz proračuna EU znaša največ 57.500.000 evrov za prvi dve leti uporabe Protokola. Za določitev zneska bo tretje leto potrebna revizija stanja ribjih staležev, zajetih v Protokolu, ukrepov za upravljanje teh staležev, ki jih bo zelo kmalu sprejela Mavretanija, ter dolgoročnih učinkov tehničnih ukrepov, uvedenih za izboljšanje privlačnosti Protokola za evropske flote. Ta revizija bo zlasti omogočila, da se ribolovne možnosti uskladijo z dejanskimi dejavnostmi evropske flote v mavretanskih vodah, finančni prispevek Unije pa po potrebi prilagodi.

Poleg tega se ohrani tudi finančni prispevek za podporo razvoju sektorske ribiške politike v Mavretaniji, in sicer v višini 16.500.000 evrov za celotno trajanje Protokola, ki pa je porazdeljen na petletno obdobje ob upoštevanju dinamike črpanja sredstev in zneskov, ki ostanejo na voljo v okviru sedanjega protokola.

Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Predlog uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti na podlagi Protokola (2021–2024) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov

Vlada je sprejela stališče RS k Predlogu uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti na podlagi Protokola (2021–2024) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov. Republika Slovenija podpira Predlog uredbe Sveta. Namen predloga je določiti porazdelitev ribolovnih možnosti iz Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Cookovimi otoki med državami članicami.

Novi protokol zajema obdobje treh let od datuma začetka začasne uporabe, ki je določen v členu 11 Protokola, to je od datuma, na katerega ga podpišeta obe pogodbenici. Cilj Protokola je plovilom Unije zagotoviti ribolovne možnosti na ribolovnih območjih Cookovih otokov ter krepitev sodelovanja med Evropsko unijo in Cookovimi otoki. V skladu z novim protokolom med EU in Cookovimi otoki lahko flota EU na ribolovnih območjih Cookovih otokov lovi različne vrste tunov, pri čemer ribolovne možnosti znašajo:

• 4 plovila za ribolov tuna z zaporno plavarico, ki imajo dostop do ribolovnih območij Cookovih otokov 100 dni na leto;
• flota EU lahko na zahtevo dobi na voljo dodatnih 110 dni na leto.

 Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Predloga sklepa Sveta o sklenitvi  Protokola (2021–2024) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola (2021–2024) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov. Republika Slovenija predlog sklepa podpira.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Evropsko komisijo za podaljšanje protokola med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov za obdobje 1 leta, s čimer se omogoči začasno izvajanje Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med obema stranema.

Skupni finančni prispevek iz proračuna EU znaša 700.000 evrov, in sicer 350.000 evrov za dostop do ribolovnega območja in 350.000 evrov za podporo razvoju sektorskega ribištva.

Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Spremembe in dopolnitve Pravil družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o oddajanju gozdov v lasti Republike Slovenije v najem

Vlada je v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o (SiDG) sprejela Pravila družbe o oddajanju gozdov v lasti Republike Slovenije v najem.

Pri sprejemu sprememb in dopolnitev Pravil družbe gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve obstoječih pravil, na podlagi katerih bo lahko družba SiDG gospodarnejše in učinkoviteje ravnala z državnim premoženjem ter prispevala tudi k širšim ciljem ohranjanja narave in razvoja podeželja pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.

Na podlagi predmetnih sprememb in dopolnitev Pravil bo družba SiDG lahko sklepala dolgoročne najemne pogodbe za oddajo v najem objektov v državnem gozdu za obdobje do desetih (10) let, in ne več zgolj za pet (5) let, kot je to določala dosedanja ureditev. Na ta način bo družba SiDG prispevala k hitrejši obnovi dotrajanih objektov, vzpostavila boljše pogoje za razvoj dejavnosti ter hkrati pripomogla k širšemu razvoju območja. Omogoča se tudi, da se dolgoročna najemna pogodba za gozdno zemljišče lahko sklene za daljše obdobje od petih (5) let tudi v primeru, kadar daljši najem zahtevajo pogoji iz evropskega, državnega ali občinskega razpisa za pridobitev denarnih sredstev ali pogoji za pridobitev posebnega izobraževalnega, socialnega, zdravstvenega, okoljevarstvenega, naravovarstvenega, športnega, turističnega ali drugega programa, katerega izvrševanje je v javnem interesu. Najem se v teh primerih lahko podaljša oziroma sklene za pogojevano daljše obdobje. Gre na primer za različne projekte s področja komunalne infrastrukture, vzpostavitve rekreacijskih površin, turističnih objektov, ki prispevajo k razvoju območja in krepijo socialno funkcijo gozda.

Zaradi lažjega izvajanja javnih nalog obrambe, varnosti, zaščite in reševanja, javnih služb s področja ohranjanja narave ter kulturne dediščine ter drugih dejavnosti v javnem interesu, ki potrebujejo dostop do gozdnih zemljišč, Pravila določajo, da lahko družba z izvajalci za te namene sklepa neposredne dolgoročne in kratkoročne najemne pogodbe, pri čemer se določa tudi poenotena cena za te najeme. Pravila se dopolnjujejo tudi v delu, ki določa znesek ostalih najemnin, in sicer se določajo najnižji oziroma minimalni pogodbeni zneski za obračun dolgoročnih in kratkoročnih najemov, določa pa se tudi obvezno letno usklajevanje višine najemnine pri dolgoročnih najemih z rastjo cen življenjskih potrebščin.