Dogodki so obeležili 20. obletnico začetka veljavnosti Aarhuške konvencije in zagotovili platformo za pogodbenice, podpisnike, mednarodne organizacije, civilno družbo in druge zainteresirane javnosti za razpravo o dosežkih in izzivih pri spodbujanju okoljske demokracije, digitalne preobrazbe in trajnostnega razvoja. Zasedanje je potekalo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Slovenija je zastopala EU in njene članice, ter vodila usklajevanje stališč držav članic EU pri posameznih točkah dnevnega reda.

Na sedmem zasedanju pogodbenic Aarhuške konvencije so države pregledale izvajanje delovnega programa za obdobje 2018 - 2020 ter sprejele nov delovni program, ki določa glavne usmeritve delovanja do konca leta 2025. Sprejeti so bili sklepi za vse tri stebre delovanja konvencije v času od zadnjega srečanja pogodbenic: promocija učinkovitega dostopa do informacij; promocija učinkovitega dostopa do pravnega varstva ter promocija učinkovitega sodelovanja javnosti v postopkih odločanja. Sprejeta so bila priporočila za bolj učinkovito rabo elektronskih informacijskih orodij. Pogodbenice Aarhuške konvencije so potrdile vzpostavitev posebnega poročevalca za zagovornike okolja, ki pa bo imenovan naslednje leto na izrednem zasedanju pogodbenic Aarhuške konvencije. Potekala je tudi razprava o vse bolj aktualnih vidikih uveljavljanja principov Aarhuške konvencije v mednarodnih forumih, tudi z vidika klimatskega inženiringa oziroma odziva na podnebne spremembe z uvajanjem novih tehnologij.

Včeraj, 21. oktobra, je potekal Skupni segment na visoki ravni, kjer so se delegacije osredotočile na vlogo Aarhuške konvencije in njenega protokola pri spodbujanju trajnostne infrastrukture in prostorskega načrtovanja. Del srečanja je bila panelna razprava na kateri je stalna predstavnica Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov (ZN) in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi mag. Anita Pipan predstavila primer dobre prakse sodelovanja javnosti pri prostorskem načrtovanju. Glavna ugotovitev srečanja je bila, da medtem ko se mednarodna skupnost pripravlja na desetletje delovanja in uresničevanja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, Aarhuška konvencija in njen protokol zagotavljata bistvena medsektorska orodja, na katera se lahko vlade zanesejo za učinkovito sodelovanje javnosti pri odločanju in s tem ponujajo rešitve, ki lahko prinesejo resnično trajnostno upravljanje. Na koncu srečanja je bila sprejeta »Ženevska deklaracija o okoljski demokraciji za trajnostni, vključujoč in odporen razvoj«.

Glavne teme četrtega zasedanja pogodbenic Protokola o PRTR, ki je potekalo danes so bile: pregled stanja izvajanja protokola, poročilo o izvajanju delovnega programa za obdobje 2018 – 2021 ter razprava o predlogu delovnega programa za obdobje 2022 – 2025. Razprava je tekla o možnostih sodelovanja ter iskanja sinergij z drugimi programi Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE), mednarodnimi organizacijami kot tudi o določitvi trenutnih potreb, posebej držav v tranziciji, za krepitev zmogljivosti pri vzpostavitvi in upravljanju registrov izpustov in prenosov onesnaževal. Predstavljeno je bilo tudi zaključno poročilo o izkušnjah držav pri izvajanju protokola. Na podlagi ugotovitev so države pogodbenice sprejele smernice za prihodnje aktivnosti. Na zasedanju je bila opravljena izvolitev tako novih članov Odbora za skladnost kot tudi članov Biroja, kateremu bo predsedoval predstavnik Slovenije.

Več informacij o zasedanju na spletni strani UNECE