Trajekt prispe po zadnje vojake

Slabe štiri mesece po začetku oboroženih spopadov za Slovenijo se je končeval 18. julija 1991 določeni umik jugoslovanske vojske iz Slovenije. V senci hudih bojev na hrvaškem ozemlju se je proti koncu jugoslovanska armada hotela umikati preko Italije, kar pa je pritisk javnosti preprečil. V zameno za podaljšanje roka in dovoljenje za umik armade preko koprskega pristanišča je precejšen del vojaške tehnike ostal v Sloveniji. Z jugoslovanskimi oficirji je šla le njihova osebna oborožitev.

Tedanje razpoloženje slovenske javnosti ob tej ključni prelomnici je dobro povzel Delov novinar Boris Šuligoj z besedami: »Vojna v Sloveniji se je začela in končala na Primorskem. Zadnji vojaki sovražne vojske [podčrtal A. M.] so nekaj minut po polnoči zapustili slovenska tla.«

Sklepni dan umika je že zgodaj zjutraj, pred šesto, prinesel odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka z letališča v Cerkljah na Dolenjskem. Poveljnik dolenjske teritorialne obrambe in poznejši načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman je dogodek pospremil s šaljivo anekdoto o nekem poročniku, ki je napovedal, da se bo po prihodu v Pulj, kamor so bili vojaki iz Cerkelj napoteni, najprej napil, da bi pozabil na svoje bivanje v Cerkljah, saj je bila jugoslovanska vojska zadnjih nekaj mesecev tako rekoč učinkovito obkoljena.

Trajekt Sveti Stefan in dva vojaška trajekta iz Pulja so prispeli v koprsko pristanišče po vojaška nebojna vozila, o katerih je bilo dogovorjeno, da jih vojska odpelje s seboj. Pri tem je za zaplet poskrbel trajekt PO 9, na katerem posadka najprej ni hotela pokriti topa, zato ga Slovenci niso spustili v pristanišče.

Končno je okoli 18. ure v Kopru pristal malteški trajekt Venus. Nanj se je vkrcalo zadnjih štiristo namesto predvidenih dvesto vojakov. Pomočnik slovenskega notranjega ministra Boris Žnidarič, ki je na slovenski strani načeloval akciji za odhod jugoslovanske vojske iz Slovenije preko Kopra, se je pol ure pred polnočjo poslovil od poveljujočega jugoslovanskega častnika.  

Venus je nato odplul nekaj minut po polnoči, njegov odhod pa so pospremili zvoki siren. Slovenija je bila osvobojena in je pridobila status samostojne ter suverene države.

Opozicija navija za padec vlade  

Olajšanje zaradi umika armade, ki je pred nekaj meseci izvedla agresijo na Slovenijo, je bilo še večje ob pogledu na Hrvaško, kjer sta bila še vedno srdito napadana Vukovar in Dubrovnik. Zdelo se je celo, da je padec »jadranskega bisera« pred vrati. Bolj ali manj brezplodno so poskušali spiralo nasilja presekati z že šestim plenarnim zasedanjem haaške konference o prihodnosti Jugoslavije. Tokrat je med člani predsedstva nekdanje federacije manjkal celoten »srbski blok«, prišla sta le nominalni predsednik Mesić in Makedonec Tupurkovski. Če je bil predsedujoči konference lord Peter Carrington na tiskovni konferenci po svoji navadi optimističen, slovenski predsednik Kučan ni delil njegovega optimizma. Poudaril pa je, da želi Slovenija diplomatsko priznanje svoje neodvisnosti.

Pri nas je na povišano notranjepolitično temperaturo namigoval denimo obisk predsednika »vlade v senci« Emila Milana Pintarja iz vrst leve opozicije v Dravogradu. Tam je izrazil mnenje, da bo agonije gospodarstva konec šele, če bo padla celotna Peterletova vlada.

V Ajdni nad Potoki nad Žirovnico so odprli obnovljeno starokrščansko cerkev iz 5. in 6. stoletja. Arheološka izkopavanja na tej lokaciji so se začela že leta 1973 pod vodstvom arheologa Andreja Valiča. Odprtja izjemnega spomenika antičnega krščanstva na Slovenskem sta se udeležila tudi kulturni minister dr. Andrej Capuder in šolski minister dr. Peter Vencelj.

Avtor: Aleš Maver

Viri in literatura:

• Delo, 26. 10. 1991.
• Večer, 26. 10. 1991.
• Dnevnik, 26.  10. 1991.
• Katoliški glas, 31. 10. 1991.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988 – 1992. 3. dop., izd. Ljubljana, 2013.
• Jović, Borisav. Zadnji dnevi SFRJ: Odlomki iz dnevnika. Ljubljana, 1996.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec, 2012.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30