Republika Poljska je organizirala prvo srečanje kmetijskih ministrov znotraj pobude Tri morja z željo, da bi dvanajsterica sodelujočih držav okrepila dialog, sodelovanje in oblikovala skupna stališča do vprašanj skupne kmetijske politike (SKP) Evropske unije (EU) po letu 2023.

Pomemben del reforme nove SKP je zmanjšanje pomanjkanja beljakovin. Najbolj razširjene rastline, bogate z beljakovinami, so soja, stročnice in oljnice. Trenutno se velik stročnic porabi za živinsko krmo, medtem ko se  le teh za prehrano ljudi porabi vse manj. Rastlinske beljakovine, ki so vir aminokislin za rejne živali, so bistveni sestavni del živalske krme in so zato zelo pomembne za kmetovanje v Evropski uniji. Evropska unija beleži velik primanjkljaj rastlinskih beljakovin in jih uvaža za večino potreb evropskega kmetijskega sektorja. Minister je ob tem  izpostavil:  »Pomembno je poudarjati potencial trajnostne pridelave beljakovinskih rastlin za regijo v kmetijskem, gospodarskem in širšem okoljskem smislu. Treba je podpirati večjo samozadostnost kmetij glede živalske krme na ravni kmetij in na regionalni ravni, spodbujati je treba vzpostavitev predelovalne verige z oblikovanjem skupin kmetov, izgradnjo decentraliziranih malih in srednjih obratov. Spodbujati je treba raziskave, kmetje pa morajo imeti na voljo usklajen nabor informacij, vezanih na pridelavo beljakovinskih rastlin.« Dodal je, da nadaljnji razvoj proizvodnje rastlinskih beljakovin v Evropski uniji ne prinaša samo gospodarskih koristi za kmete in proizvajalce hrane in krme, temveč tudi številne okoljske in podnebne prednosti. »Poudaril sem, da bo Slovenija v novem programskem obdobju podprla pridelavo beljakovinskih rastlin s proizvodno vezanimi plačili,« je še v zvezi s tem povedal minister.

Med pogovorom o digitalizaciji kmetijstva je minister izpostavil, da so digitalne tehnologije kmetom v oporo pri zagotavljanju varne, trajnostne in kakovostne hrane. Ne samo, da pomagajo kmetom pridelati »več z manj«, ampak prispevajo tudi k boju proti podnebnim spremembam. Poleg tega  omogočajo kmetom delovati natančneje, učinkovitejše in trajnostno. Ob tem je dodal »Naš glavni skupni cilj na področju digitalizacije je, s pomočjo novih inovativnih pristopov izboljšati različne pristope in modele kmetovanja tako, da bomo z manj vložki dosegli več in porabili manj surovin, energije in dela, hkrati dosegli več ter izboljšali kakovost in količino pridelkov.«

Tema pogovora je bila tudi prihodnost kmetijstva in inovacije. V okviru razprave o spremembi prehranskih sistemov je  kot ključne izzive minister izpostavil upoštevanje okoljskih in podnebnih zahtev in nove trende prehranjevanja, boljše sodelovanje med deležniki v vrednostni verigi  preskrbe s hrano, pravično distribucijo prihodkov med deležniki v verigi... Dodal je, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na področju raziskovalne dejavnosti podpira izvedbo projektov, ki izkazujejo strateško pomembnost in uporabnost rezultatov raziskav za razvoj resornih področij MKGP, med drugimi je tudi razvoj prehranskih sistemov, prav tako se vključujemo kot sofinancer v razpise za aplikativne raziskovalne projekt s področja biotehnike. »V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NexGen) pa se načrtuje tudi vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano. Omenjeni inštitut bo z investicijami v razvojno – raziskovalno infrastrukturo in znanje okrepil in centraliziral raziskovanja in razvojna prizadevanja povezana s področjem hrane prehrane ter gospodarstva.«