Ob odkritju spominske plošče se je ministrica dr. Helena Jaklitsch vsem, ki so zaslužni za to, da je dr. Angela Piskernik prejela obeležje v svoji rojstni deželi, iskreno zahvalila, v nadaljevanju pa tudi izpostavila, da »tudi v preteklosti najdemo premnogo primerov, ko so bile velike osebe, pomembni dogodki, odločujoči zgodovinski trenutki prepuščeni pozabi ali molku. Razlogi so bili različni, rezultat vedno isti – opeharjena sedanjost. Prav zato se res veselim današnjega dne, današnjega odkritja spominske plošče dr. Angeli Piskernik! Samo pomislite, v naš spomin, v skupen spomin dveh narodov, vračamo človeka, ki je že pred sto leti prepoznal potrebo po čezmejnem povezovanju. /…/ hvala še enkrat vsem, ki ste se s postavitvijo spominske plošče ne le poklonili izjemni ženski in veliki Slovenki, temveč ste s spominom nanjo obogatili našo sedanjost ter s tem tudi dali krila naši prihodnosti.«

Po slovesnosti je sledila okrogla miza v Škofijski hiši z naslovom »Dr. Angela Piskernik – zgodba stoletja«. Bila je ena prvih koroških Slovenk, ki je svoje življenje posvetila študiju na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Dr. Piskernik je bila vodilna botaničarka, varuhinja narave in predsednica Krščanske ženske zveze. Za tiste čase je bila izredno napredna, angažirana, odprta in priznana ženska. Šolala se je pri Uršulinkah v Celovcu, kjer je poučevala slovenščino in violino, svojo izobrazbo je nadaljevala v Gradcu in kasneje doštudirala na Dunaju. Po razpadu monarhije se je zavzeta koroška rojakinja zavzemala predvsem za demokratično družbo v Avstriji. Kljub diskriminacijam in preprekam je bila uspešna naravoslovka in učiteljica, predvsem pa zvesta varuhinja narave. Kljub temu, da je imela velik potencial in bila izredno perspektivna za svoj čas, žal ni bila veliko omenjena, pravzaprav je svoj zaslužen prostor dobila šele v 21. stoletju, ko so njeno delo začeli priznavati.