Predsednik vlade Janez Janša je danes ob robu podnebne konference opravil vrsto dvostranskih pogovorov. Že dopoldne se je srečal s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, nato pa z gruzijskim predsednikom vlade Iraklijem Garibašvilijem ter še s predsednikom Republike Indonezije Jokom Vidodom in predsednikom Republike Koreje Moon-Jaeinom. V pogovorih z gruzijskim kolegom je predsednik vlade Janez Janša poudaril prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU in izrazil podporo evroatlanskim prizadevanjem Gruzije. Sogovornika sta spregovorila tudi o dvostranskih odnosih med državama in poglobitvi sodelovanja. V pogovorih s predsednikom Republike Indonezije Jokom Vidodom pa je predsednik vlade Janez Janša poudaril pomen strateškega partnerstva med Indonezijo in Evropsko unijo ter sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam, gospodarski obnovi in medreligijskem dialogu. Predsednik vlade Janez Janša se je sešel tudi s predsednikom Republike Koreje Mun Dže In. Ob robu podnebne konference sta spregovorila predvsem o pomenu te konference ter se zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med Slovenijo in Republiko Korejo.

Na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu, kjer 120 svetovnih voditeljev razpravlja o spopadanju s podnebnimi spremembami na globalni ravni, se je predsednik vlade srečal tudi s predsednikom vlade Indije Narendro Modijem, prav tako pa s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, predsednikom češke vlade Andrejem Babišem, predsednikom španske vlade Pedrom Sanchezem, predsednikom malteške vlade Robertom Abelo, romunskim predsednikom Klausom Iohannisem in drugimi.

V nadaljevanju dneva je predsednik vlade nagovoril svetovne voditelje in voditeljice. "Skrajni čas je, da izoblikujemo stvarno pot do cilja 1,5 stopinje," je opozoril premier in nadaljeval: "Slovenija v vlogi predsedujoče države Svetu EU si z našimi evropskimi partnerji prizadeva v tej smeri, vendar EU z zgolj 8 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida tega problema ne more sama rešiti. Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita." Predsednik slovenske vlade je poudaril: "Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 % in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje," je poudaril slovenski predsednik vlade in nadaljeval, da trenutno naši skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. Opozoril je, da za zdaj naši skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. "Po ocenah ZN bo količina toplogrednih plinov do leta 2030 za 16 % večja, kakor je bila leta 2010. Razumem oklevanje. Zeleni prehod mora biti pozoren na svoje zunanje učinke. Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za uresničevanje vseh treh ciljev," je poudaril slovenski premier.

Po njegovih besedah je odmik od premoga in nafte kot vira naše energije ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev. "Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko nadomestila premog in nafto. Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo. Vsekakor pa moramo čim prej predstaviti stvarne načrte ukrepanja na tem področju," je ocenil predsednik vlade.

Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju naših skupnih ciljev s stvarnim pristopom. "Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050," je dejal in opozoril, da so odgovori na izzive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje nujni. "Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše. Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen," je končal premier.

Predsednik vlade Janez Janša se je v nadaljevanju dneva sestal še z nekaterimi voditelji vlad in držav, pa tudi z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaelom Marianom Grossijem. Predsednik vlade Janša in generalni direktor Grossi sta spregovorila predvsem o perspektivah slovenskega predsedovanja Svetu EU in vprašanjih, povezanih z jedrsko energijo.

Slovenski premier se je popoldne na dvostranskem srečanju sestal tudi s predsednikom Hondurasa Juanom Orlandom Hernandezom. Sogovornika sta poudarila pomen sodelovanja EU in držav Srednje Amerike, ko gre za vprašanja gospodarske obnove in razvoja ter ustrezne obravnave podnebnih sprememb.

Predsednik vlade se je sestal tudi s predsednikom Vlade Avstralije Scottom Morrisonom, izraelskim predsednikom vlade Naftalijem Bennettom in poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim.