Posvet je bil sklican predvsem, ker sta tako slovenska kot tudi evropska energetika pred številnimi izzivi. Energetika je hrbtenica sodobnega načina življenja in eden od stebrov državne varnosti, dogodki zadnjih nekaj mesecev pa jo postavljajo pred dodatne izzive. Cene energentov – nafte, zemeljskega plina, premoga in elektrike so v svetu, Evropi in deloma tudi v Sloveniji doživele rekordno rast. Kot članica EU je Slovenija zavezana k skupnim ciljem energetskega prehoda v nizkoogljično družbo.

Slovenija je zdaj tudi tik pred sprejemom strategije o pravičnem izstopu iz premoga, z izdajo energetskega dovoljenja za NEK2 pa stopamo na zahtevno pot odločanja o tej investiciji. Z naraščanjem obnovljivih virov energije prihaja potreba po postavitvi hranilnikov energije. Smo pred izzivom pretvorbe presežkov energije v vodik in iskanjem načinov za dekarbonizacijo prometa. Vse bolj stopa v ospredje tudi vprašanje kibernetske varnosti proizvodnih in distribucijskih sistemov energije.

V naslednjih letih bomo imeli na razpolago številne vire za financiranje in izvedbo energetskih projektov – sredstva EKP 2021–2027, NOO, React in JTF.

S posvetom, na katerem so sodelovali ključni deležniki s področja energetike ter ministri Zdravko Počivalšek, Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Andrej Šircelj, Zvone Černač, Mark Boris Andrijanič in Andrej Vizjak, so želeli dodatno osvetliti stanje in zamisli oziroma načrte z različnih vidikov ter soočiti poglede vabljenih na izzive slovenske energetike.

Predsednik vlade in ministri so v svojih nagovorih pojasnili ključne okvire in smernice glede podnebnih sprememb, razogljičenja družbe in pomena energetike v različnih sektorjih. Poudarili so predvsem povezavo kibernetske varnosti in energetike, grožnjo kibernetskega napada na električno omrežje in proizvodne zmogljivosti. V razpravi so vladni predstavniki pojasnili, da je jedrska energija vse bolj prepoznana kot tista, ki lahko edina omogoči doseganje podnebnih ciljev. Prav tako je bilo postavljeno v presojo, ali lahko visoke cene energije in energentov, ki smo jim priča v zadnjem času, sprožijo podoben položaj kot leta 2009 in 2010, ko zaradi finančne in gospodarske krize v evropskih institucijah nenadoma nihče več ni namenjal pozornosti podnebnim spremembam. Poraja se torej vprašanje: ali se bomo ob visokih cenah energentov ukvarjali s tem, kako blažiti posledice, in ali bomo pozabili na uresničevanje podnebnih ciljev? Ob tem je bilo posebej omenjeno še dejstvo, ki učinkuje na evropski ravni, da se namreč Evropa spopada tudi z energetsko odvisnostjo od drugih držav. Zeleni prehod v EU tako pomeni tudi prehod v strateško samostojnost na ključnih področjih.

Pomembnejši deležniki v energetiki so podali svoje razumevanje zdajšnjih okoliščin, poudarili pa so tudi predloge in rešitve na področju energetike za prihodnja desetletja. V razpravi so govorili o pomenu investicij na področju energetike, prav tako pa tudi o pomenu inovacij in digitalizacije. Posebej pojasnjeni so bili še pomen vlaganj v inovacije in izzivi, ki jih prinašajo obnovljivi viri energije. V razpravi so bila izražena tudi stališča glede uporabe nuklearne energije. Namen današnje poglobljene razprave pa ni bil v tem, da bi sprejeli formalne zaključke, temveč predvsem v tem, da se bi izmenjali različna stališča.